Jedro

V skladu z načelom formalnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ker so vpisi dovoljeni le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, v konkretnem primeru pa F. B. ni vknjižen kot lastnik, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za vzpostavitev listin zavrnilo.

Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagatelj nepremičnino v posesti, ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagatelj izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

(1) Zemljiškoknjižno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zemljiškoknjižni predlog predlagateljev za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 1487, 1136/1, 1136/2 in 1136/3, k.o. M..

(2) Iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena ZPP) se pritožujeta predlagatelja ter v bistvenem navajata, da sta v konkretni zadevi že vložila pritožbo, odločitve pritožbenega sodišča pa še nista prejela. Poudarjata, da v postopku ne predlagata vzpostavitve zemljiškoknjižne listine po 1. temveč po 5. odstavku 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Dodajata, da sta v letih od 1963 do 1979 kupila celotno zemljišče in ga imela v lastniški posesti, v dokaz slednjega pa sta predložila štiri overjene izjave sosedov, ki potrjujejo, da imata zemljišča v lastniški posesti že od leta 1965 dalje.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine se začne, če predlagatelj verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, in da se je ta listina uničila oziroma izgubila (1. odst. 234. člena ZZK-1). Pritožbeno sodišče ob tem pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da predlagatelja s predlogom in predloženimi listinami nista izkazala prenosa lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika do predlagateljev. Sodišče I. stopnje je namreč z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da so lastniki spornih nepremičnin dediči pokojnega prodajalca nepremičnin F. B. in njegove pokojne žene Fa. B., medtem ko predlagatelja predlagata vzpostavitev listin, sklenjenih s prodajalcem F. B. V skladu z načelom formalnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Ker so vpisi dovoljeni le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica (150. člen ZZK-1), v konkretnem primeru pa F. B. ni vknjižen kot lastnik, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za vzpostavitev listin in vknjižbo lastninske pravice zavrnilo.

(5) Iz ugotovitev sodišča prve stopnje nadalje sledi, da sta predlagatelja predlagala tudi vzpostavitev zemljiškoknjižne listine med sedanjimi zemljiškoknjižnimi lastniki, in sicer dodatne pogodbe o trajnem prenosu pravice uporabe neznanega datuma, sklenjene med prvo pogodbeniki B. L., B. Lj., Br. Al, Bre. M., L. M., M. J., K. A., K. T., S. A, S. A., H. M., V. Z., Vi. J., S. A., K. P. in V. M. ter drugopogodbenikoma – predlagateljema, vendar le za del nepremičnine parc. št. 1136/1, k.o. M. Glede slednjega nista predložila zemljiškoknjižne listine, temveč sta se sklicevala na notarsko overjene izjave štirih sosedov, ki naj bi potrdili, da je na sporni nepremičnini obstajala lastniška posest predlagateljev od leta 1965 dalje. Pritožbeno sodišče se tudi v tem delu pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da iz izjav ne izhaja, v kakšnem deležu sta predlagatelja pridobila navedeno nepremičnino. Ob tem velja dodati, da tudi sicer predložene izjave ne izkazujejo lastniške posesti. V skladu s sodno prakso namreč izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagatelj nepremičnino v posesti, ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagatelj izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti, na katero ZZK-1 v 7. (prej 5.) odstavku 234. člena veže pravne posledice v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (primerjaj Sklep Višjega sodišča V Ljubljani, opr. št. II cp 1036/2010 z dne 26. 5. 2010). Tovrstne pravne posledice bi tako lahko imele le izjave, ki bi vsebovale navedbo pravnega naslova (pogodbe), iz katere bi izhajalo, da sta predlagatelja lastniška posestnika sporne nepremičnine.

(6) Pritožnikoma velja nadalje pritrditi, da sta dne 20. 2. 2007 poleg dopolnitve predloga podala tudi pritožbo proti sklepu opr. št. Dn 6538/2004 z dne 25. 1. 2007, vendar je bila pritožba vložena podrejeno. Ker je sodišče dopolnjen predlog štelo za popoln, pritožba pa je bila vložena podrejeno, zadeve ni bilo potrebno odstopati na pritožbeno sodišče. Pritožba je tako neutemeljena tudi v tem delu.

(7) Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.