Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, ki ga je stečajni upravitelj v stečajnem postopku priznal, saj je tožeči stranki prenehal pravni interes za vodenje spora o priznani terjatvi. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima učinek pravnomočne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 107106/2011 z dne 25.7.2011 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Tožbo za znesek 7.055,78 EUR z zamudnimi obrestmi in za stroške je zavrglo (I. točka izreka), v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2. Proti sodbi in sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka. V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil med postopkom na prvi stopnji nad toženo stranko začet stečajni postopek, zaradi česar je sodišče prve stopnje po določbi 4. točke 205. člena ZPP prekinilo postopek z dnem začetka stečajnega postopka (8.12.2011), s sklepom opr. št. IX Pg 5053/2011 z dne 13.1.2012. S sklepom opr. št. IX Pg 5053/2011 z dne 14.6.2012 je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo. Ugotovilo je, da so razlogi za prekinitev prenehali, saj je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen dne 30.5.2012 (2. odst. 301. člena ZFPPIPP). Pri tem je smiselno štelo, da je postopek stečajni upravitelj prevzel, njegovega nadaljevanja pa tožeča stranka ni predlagala (1. odst. 208. člen ZPP).

5. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo glavnice v višini 12.077,78 EUR z zamudnimi obrestmi od 22.4.2011 do plačila in izvršilnih ter pravdnih stroškov. V stečajnem postopku je iz naslova vtoževane terjatve tožeča stranka priglasila terjatev in sicer glavnico v višini 7.077,78 EUR. Obračunane zakonske zamudne obresti od zneska 12.077,78 EUR za čas od 14.6.2011 do 8.12. 2012 v višini 540,44 EUR in pravdne stroške v višini 437,00 EUR, kar skupaj znaša 8.055,22 EUR.

6. Iz dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev z dne 25.7.2012 pa izhaja, da je stečajni upravitelj tožeči stranki priznal glavnico v višini 7.077,78 EUR in obračunane zamudne obresti ter pravdne stroške v skupni višini višini 977,44 EUR. Za znesek 25,57 glede katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se nanaša na priglašene pravdne stroške, pa je stečajni upravitelj terjatev prerekal. 7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, ki ga je stečajni upravitelj v stečajnem postopku priznal, saj je tožeči stranki prenehal pravni interes za vodenje spora o priznani terjatvi (8. odst. 301. člena ZFPPIPP). Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima namreč učinek pravnomočne odločbe.

8. Glede na navedeno je nerazumljivo nasprotovanje tožeče stranki v pritožbi, ki se nanaša na 1. točko izreka, saj tudi sama priznava, da je nesporen obseg v stečajnem postopku priznane terjatve. Na pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu ne vpliva dejstvo, da je sodišče prve stopnje navedlo le znesek priznane glavnice in navedlo tek zamudnih obresti od glavnice, ne da bi jih posebej obračunalo.

9. Preostali del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na znesek 5.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj ga tožeča stranka ni v stečajnem postopku priglasila. Po izrecni določbi 5. odst. 296. člena ZFPPIPP je navedena terjatev tožeče stranke napram toženi stranki prenehala. Enaka posledica pa je doletela prerekani del tožbenega zahtevka v višini 25,57 EUR glede na določbo 7. odst. 301. člena ZFPPIPP, saj tožeča stranka ni pravočasno predlagala nadaljevanja postopka za ta del tožbenega zahtevka.

10. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da materialnopravno njegova terjatev v zavrnjenem obsegu ni prenehala.

11. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje samo nadaljevalo postopek, ni pomembno, saj bi morala tožeča stranka v pravočasni vlogi prerekani del terjatve utemeljiti, kar pa ni storila oziroma sama priznava, da za to nima ekonomskega interesa.

12. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišče prve stopnje (353. člena in 2. točka 365. člena ZPP).