Jedro

Predlagateljica bi lahko podala predlog za sklenitev sodne poravnave, v katerega bi poleg svojega sina zajela tudi upnike, s katerimi je v spornem razmerju (glede na to, da s predlogom sodne poravnave želi razpolagati s svojim premoženjem), sicer ni zadoščeno določilu tretjega odstavka 3. člena ZPP in je treba njen predlog iz tega razloga zavrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za poskus sklenitve sodne poravnave, ker je iz predloga razbralo, da med predlagateljico in njenim sinom J. O. ne gre za sporno razmerje, ampak za sporazumno urejanje premoženjskopravnih zadev, to je za sklenitev izročilne pogodbe, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

2. Predlagateljica v pravočasni pritožbi navaja, da sporno razmerje predstavlja ureditev premoženjskopravnih zadev med njo in njenim sinom, ter da je zoper njo v teku postopek izvršbe s strani upnikov – njene sestre in dveh bratov, pri čemer bo J. O. (s.) zadevne dolgove predlagateljice poplačal. Predlog ni v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. Predlaga razveljavitev odločitve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 309. člena ZPP lahko tisti, ki namerava vložiti tožbo, poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo (preventivna poravnava). Sodišču sicer ni treba preverjati, ali med strankama dejansko obstaja spor in ali res obstaja namen predlagatelja, da vloži tožbo. Dovolj je, da predlagatelj to trdi (1).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagateljica v predlogu niti ni zatrjevala, da bi bilo razmerje med njo in njenim sinom sporno, niti ni zatrdila, da bo sicer vložila tožbo za ureditev medsebojnih spornih razmerjih. Pač pa je iz njenih, sicer skopih navedb, razbrati, da sporno razmerje zagotovo obstaja med predlagateljico (dolžnico v izvršilnem postopku) in njenimi upniki, ki pa po vloženem predlogu niso stranke predlagane sodne poravnave. Predlagateljica bi lahko podala predlog za sklenitev sodne poravnave, v katerega bi poleg svojega sina zajela tudi upnike, s katerimi je v spornem razmerju (glede na to, da s predlogom sodne poravnave želi razpolagati s svojim premoženjem), sicer ni zadoščeno določilu tretjega odstavka 3. člena ZPP in je treba njen predlog iz tega razloga zavrniti.

6. Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) N. Betteto, A. Galič, Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 47.