Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom očitno opravilo tako imenovano korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, vendar iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razumljivi in zadostni razlogi za postopanje po tej določbi. Ni namreč opredeljenih razlogov o očitnosti prenizko navedene vrednosti spornega predmeta in tudi ne razlogov, zakaj naj bi bil tožnikov interes za uspeh v pravdi ob nedenarnem zahtevku preprosto kar enak že ocenjeni vrednosti obeh nepremičnin.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) spremenilo vrednost spornega predmeta na 134.503,00 EUR in (II.) se izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožbenem zahtevku, pri čemer se bo zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopila v reševanje stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju.

2. Zoper predmetni sklep je tožeča stranka (tožnik) vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vrednost spornega predmeta ne spremeni in da Okrajno sodišče v Velenju ostane stvarno pristojno za sojenje v zadevi. V pritožbi navaja, da se je prvostopenjsko sodišče oprlo na podatke Geodetske uprave Republike Slovenije o vrednosti nepremičnin, ni pa upoštevalo vseh okoliščin. Tožnik je že ½ solastnik nepremičnin in zahteva 60% delež na skupnem premoženju, kar pomeni, da je spornih le 10% vrednosti nepremičnin. Skupno premoženje predstavlja tudi pasiva in je treba upoštevati še hipotekarni kredit v višini 75.000,00 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnik je v tej pravdi vtoževal ugotovitev obsega (glede dveh nepremičnin, hipotekarnega kredita, denarnih sredstev in premičnin) in deležev na skupnem premoženju (60% v korist tožnika in 40% v korist tožene stranke (toženke)) ter obsega posebnega premoženja (glede premičnin). V tožbi je navedel vrednost spornega predmeta v višini 10.000,00 EUR.

5. Toženka je v (pripravljalni) vlogi z dne 7.5.2020 podala ugovor stvarne pristojnosti ter predlog za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, saj naj bi tožnik navedel očitno nesorazmerno vrednost spornega predmeta, ker vrednost nepremičnin po oceni GURS znaša 134.503,00 EUR.

6. V predmetni zadevi sta bila že razpisana pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pa je na podlagi predmetne toženkine vloge izdalo izpodbijani sklep. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je po presoji pritožbenega sodišča nerazumljiva oziroma v tolikšni meri pomanjkljiva, da izpodbijanega sklepa ni mogoče pritožbeno preizkusiti, zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo pritožbenih očitkov, ki gredo v smeri določitve drugačne vrednosti spornega predmeta. Iz sklepa namreč izhaja le, da je sodišče sledilo predlogu toženke o določitvi vrednosti spornega predmeta in njenim ugotovitvam ter dokazilom (javnim podatkom GURS) o vrednosti obeh nepremičnin ter še da je poleg deležev na nepremičninah zahtevana ugotovitev, da sta le-ti v celoti skupno premoženje, kar naj bi po presoji sodišča prve stopnje ″zahtevalo ugotovitev o celotni vrednosti teh nepremičnin.″

7. Skladno z drugim odstavkom 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je v konkretnem primeru, ko ne gre za denarni zahtevek, primarna tožnikova ocenitvena dolžnost vrednosti spornega predmeta, ki pomeni ocenitev interesa tožnika, da bi v pravdi uspel. Predmetno dolžnost je tožnik izpolnil z navedbo tožbenega pcto. v višini 10.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom očitno opravilo tako imenovano korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, vendar iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razumljivi in zadostni razlogi za postopanje po tej določbi. Ni namreč opredeljenih razlogov o očitnosti prenizko navedene vrednosti spornega predmeta in tudi ne razlogov, zakaj naj bi bil tožnikov interes za uspeh v pravdi ob nedenarnem zahtevku preprosto kar enak že ocenjeni vrednosti obeh nepremičnin. Čeprav bo v postopku (verjetno) treba ugotoviti vrednost obeh nepremičnin, predmetno nima nobene neposredne zveze s tožnikovim interesom za uspeh v pravdi. Povedano drugače, sodišče prve stopnje se z razlogi oziroma ugotavljanjem tožnikovega interesa za uspeh v pravdi sploh ni ukvarjalo. O vrednosti spornega predmeta se je sodišče sicer dolžno prepričati na hiter in primeren način (glej tretji odstavek 44. člena ZPP), vendar mora biti sklep obrazložen v tolikšni meri, da je sploh mogoč njegov pritožbeni preizkus.

8. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in sklepa ni moč preizkusiti, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in nerazumljivi. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more dopolniti postopka oziroma te (absolutne) bistvene kršitve odpraviti samo, saj izpodbijanega sklepa zaradi formalnih pomanjkljivosti niti ni mogoče preizkusiti, zato je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep (v celoti)1 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nejasnih in izostalih razlogov sklepa sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne more sanirati s tem, da bi namesto sodišča prve stopnje samo sklepalo v zadevi. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji sojenja vsekakor prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS).2 Takšna odločitev tudi ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (gre za izpodbijanje procesnega sklepa v zadevi po tožbi z dne 14.1.2019).

9. Sodišče prve stopnje bo tako moralo znova odločati o toženkinem ugovoru stvarne pristojnosti in nato izdati sklep, ki ne bo obremenjen z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka in ki bo torej vseboval zadostne oziroma razumljive razloge o (ne)obstoju relevantnih dejstev za odločanje po tretjem odstavku 44. člena ZPP in drugem odstavku 23. člena ZPP.3

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Z nepojasnjeno odločitvijo o spremembi vrednosti spornega predmeta je namreč neločljivo povezana odločitev o nepristojnosti iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa. 2 Podobno tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi III Ips 4/2013 z dne 17.9.2013. 3 Le-ta določa, da se lahko sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.