Jedro

Sklep o združitvi postopkov ima značaj sklepa procesnega vodstva, zoper katerega posebna pritožba ni dovoljena.

V situaciji, ko delavec na podlagi istega škodnega dogodka zahteva plačilo odškodnine od delodajalca in od zavarovalnice, ni ekonomično voditi dveh postopkov pred dvema sodiščema. Takšna rešitev zagotavlja tudi večjo pravno varnost.

Izrek

Pritožba zoper sklep, vsebovan v 1. točki izreka, se zavrže. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje:

1. združilo pravdni zadevi P 490/2009 in P 294/2008,

2. ugotovilo, da Okrožno sodišče v Novem mestu ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi in

3. pojasnilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelku v Novem mestu.

Zoper tak sklep se pritožuje tožena stranka, ki predlaga, da ga višje sodišče razveljavi. Pojasnjuje, da združitev ni utemeljena, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji. V tem primeru ne bi smelo priti do tega, da bi pravdi tekli pred istim sodiščem. Tožnica je z očitno zlorabo pravic skušala doseči, da je sodišče ugodilo njenemu predlogu za združitev obeh pravd. Tožbo zoper svojega delodajalca je namenoma vložila pri stvarno nepristojnem sodišču. Sodišče prve stopnje bi se moralo že ob predhodnem preizkusu tožbe izreči za nepristojno in drugo tožbo odstopiti stvarno pristojnemu delovnemu sodišču. Tako se sploh ne bi smelo ukvarjati z združevanjem obeh postopkov. Tudi sicer toženka meni, da združitev pravd ne bi bila mogoča, ker ne gre za uveljavljanje odškodnine iz enake podlage.

Pritožba zoper sklep, vsebovan v 1. točki izreka, ni dovoljena, v preostanku pa ni utemeljena.

Sklep o združitvi postopkov ima značaj sklepa procesnega vodstva. V skladu z določbo 4. odstavka 298. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se lahko takšni sklepi izpodbijajo šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi. Posebna pritožba zoper takšne sklepe pa ni dovoljena. Zato je višje sodišče pritožbo zoper sklep, vsebovan v 1. točki izreka, v skladu z določbo 1. točke 365. člena ZPP zavrglo.

Po združitvi pravdnih zadev P 490/2009 in P 294/2008 je nastalo naknadno sosporništvo med toženkama, to pa je situacija iz 2. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), zato se je Okrožno sodišče v Novem mestu pravilno izreklo za stvarno nepristojno. Delovno sodišče je pristojno za odločanje o odškodninskih zahtevkih delavca zoper delodajalca in o zahtevkih delavca zoper delodajalca, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica. V situaciji, ko delavec na podlagi istega škodnega dogodka (tako kot v tem primeru, nasprotne pritožbene navedbe so namreč povsem nerazumljive) zahteva plačilo odškodnine od delodajalca in od zavarovalnice, ni ekonomično voditi dveh postopkov pred dvema sodiščema. Takšna rešitev zagotavlja tudi večjo pravno varnost. To je hkrati odgovor na pritožbene navedbe o poskusu zlorabe pravic in o tem, da bi moralo sodišče pred združitvijo spisov zadevo P 490/2009 odstopiti delovnemu sodišču, da do združitve zadev sploh ne bi moglo priti.

Zaradi opisanega je višje sodišče pritožbo v delu, v katerem je ni zavrglo, v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.