Jedro

Sodna praksa je zavzela stališče, da v primeru iz 6. odstavka 42. člena ZDen (ko je denacionalizacijski upravičenec podržavljeni objekt odplačno pridobil nazaj) ne pride v poštev odškodnina, izračunana po metodologiji za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ampak le odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, to je valorizirana kupnina. To pa ne izključuje uporabe 26. člena ZDen, ki določa, da se nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju (1. odstavek 26. člena), upravičenec pa lahko namesto vračila zahteva polno odškodnino (2. odstavek 26. člena). Glede na navedeno določbo in glede na zatrjevanje tožeče stranke, da se je vrednost predmetnega objekta po podržavljenju zmanjšala, je prav ugotovitev vrednosti predmetnega objekta po podržavljenju, in sicer v času, ko ga je upravičenec odplačno pridobil nazaj, bistvena za odločitev v tej zadevi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.5.2004. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote Mozirje z dne 22.1.2003, s katero je ta odločila, da se upravičencu A.A. vrne podržavljeno premoženje - zasebno gospodarsko podjetje "žaga B." in sicer v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe d.d., (SOD) v višini 33.363,00 USD za premično premoženje podjetja ter 4.549,99 USD za objekt - žaga na parceli št. ... k.o. ... (točka 1. izreka) ter da je SOD dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe obveznice v navedeni višini izročiti tožnici kot skrbnici za posebne primere (točka 2. izreka).

V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje zavrača tožbeni ugovor, da določitev odškodnine za podržavljeni objekt- žago ni pravilna, ker ni bilo upoštevano, da je bil objekt v času, ko ga je upravičenec pridobil nazaj, manj vreden kot ob podržavljenju. Sodišče soglaša s toženo stranko, da ker je upravičenec navedeni objekt pridobil nazaj na podlagi odplačnega pravnega posla, je pravna podlaga za odločanje o denacionalizaciji določba 6. odstavka 42. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Zato mu pripada odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, to je valorizirana kupnina.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na cenitev spornega objekta, ki dokazuje, da odškodnina v višini valorizirane kupnine ni pravilna. Meni, da ji pripada odškodnina v višini 78.739 DEM, ki izhaja iz cenitve in ne valorizirana kupnina, kar utemeljuje z določbo 1. odstavka 44. člena ZDen. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka, Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interes in Slovenska odškodninska družba kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je denacionalizacijski upravičenec podržavljeni objekt odplačno pridobil nazaj. Res je sicer, kar navaja sodišče prve stopnje, da tak primer ureja določba 6. odstavka 42. člena. Po tej določbi imajo pravico do odškodnine tudi upravičenci, ki so svoje premoženje dobili nazaj na podlagi odplačnega pravnega posla. Da je upravičenec upravičen do odškodnine niti ni sporno. Sporno pa je stališče tožene stranke, s katerim soglaša tudi sodišče prve stopnje, da je v takem primeru upravičenec upravičen do odškodnine v višini valorizirane kupnine. Res je sicer, da je sodna praksa zavzela stališče, da v primeru iz 6. odstavka 42. člena ZDen ne pride v poštev odškodnina, izračunana po metodologiji za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ampak le odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, to je valorizirana kupnina. Tako stališče ima podlago v določbi 1. odstavka 6. člena ZDen. Vendar pa se po navedeni določbi splošni odškodninski predpisi uporabljajo glede zadev, ki jih ureja ZDen le kolikor niso z njim v nasprotju. ZDen pa v 26. členu določa, da se nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju (1. odstavek 26. člena), upravičenec pa lahko namesto vračila zahteva polno odškodnino (2. odstavek 26. člena). Glede na navedeno določbo in glede na zatrjevanje tožeče stranke, da se je vrednost predmetnega objekta po podržavljenju zmanjšala, je prav ugotovitev vrednosti predmetnega objekta po podržavljenju, in sicer v času, ko ga je upravičenec odplačno pridobil nazaj, bistvena za odločitev v tej zadevi. Dejansko stanje glede tega pa ni bilo ugotovljeno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 79. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.