Jedro

Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča v izpodbijanem sklepu zmotno meni, da ogled na terenu ni potreben. Na ta način bi se namreč lahko ugotovilo, ali bi se z vrnitvijo spornih kmetijskih zemljišč v last in posest okrnila funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč ali pa bi prišlo do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo (2. odst. 27. člena ZDen).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točkah 1, 2 in 3 izreka, v kolikor se te točke nanašajo na parcele 1057/2, 1058, 1063, 1064/2, vse vpisane v vl. št. 1100 k.o. Z., ter v celoti v 4. točki izreka, ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka odločilo, da se denacionalizacijskemu upravičencu pok. J. M. vrnejo v last in posest nepremičnine, danes označene s parc. št. 1057/1, 1057/2, 1058, 1059, 1062, 1063, 1064/1 in 1064/2, vse vpisane v vl. št. 1100 k.o. Z.. V točki 2 izreka je za skrbnika za posebni primer postavilo E. M., ki je dolžan začasno upravljati z v 1. točki izreka vrnjenimi nepremičninami do pravnomočnega sklepa o dedovanju po pok.

denacionalizacijskem upravičencu. V točki 3 izreka je odločilo, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov dolžan vrniti nepremičnine s parc. št. 1059, 1057/1, 1062 in 1064/1, vse vl. št. 1100 k.o. Z., v last denacionalizacijskemu upravičencu pok. J. M. in v posest skrbniku za posebni primer E. M., nepremičnine s parc. št. 1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, vse vl. št. 1100 k.o. Z., pa v last denacionalizacijskemu upravičencu J. M., vse v petnajstih dneh po pravnomočnosti tega sklepa pod izvršbo. V nadaljevanju je odločilo, da je nasprotna udeleženka A. d.o.o. dolžna izročiti nepremičnine s parc. št. 1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, vse vl. št. 1100 k.o. Z., v posest skrbniku za posebni primer E. M. (4. točka izreka sklepa). Postopek zoper S. d.d. pa je ustavilo (5. točka izreka sklepa). V točki 6 izreka pa je odločilo, da je skrbnik za posebni primer dolžan povrniti Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS znesek v višini 1.504.453,10 SIT iz naslova prejete kupnine po kupoprodajni pogodbi, sklenjeni med denacionalizacijskim upravičencem in AE z dne 6.2.1970. Zoper ta sklep v delu, kolikor se nanaša na vrnitev parcel št. 1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, se je pritožila nasprotna udeleženka A. d.o.o. (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka), ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče prve stopnje v postopku storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je dne

22.10.2002 opravilo narok kljub dejstvu, da nasprotna udeleženka na narok ni bila pravilno vabljena, kar sodišče tudi samo ugotavlja v obrazložitvi sklepa. Sodišče prve stopnje pa je tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS/I, št. 27/91 s spremembami; ZDen) v drugem odstavku 27. člena določa, da se vračajo kmetijska zemljišča v last in posest, če se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč oziroma kompleksov trajnih nasadov, ali če s tem ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo. Sama je v postopku na prvi stopnji navajala, da ima nepremičnine parc. št. 1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, vse vpisane v vl. št. 1100 k.o. Z., v posesti na podlagi sklenjene zakupne pogodbe s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ter da se vse navedene parcele nahajajo v funkcionalno zaokroženem kompleksu kmetijskih zemljišč z interno oznako T10. Vse parcele so sicer evidentirane kot samostojne parcele, vendar pa v naravi mej med posameznimi parcelami ni in vse tvorijo zaokrožen kompleks - njivo, ki se obdeluje kot enovita večhektarska njiva. Zaradi načina obdelave celotne njive bi izločitev navedenih parcel v last in posest denacionalizacijskemu upravičencu pomenila drobitev kompleksa, kar bi povzročilo neekonomičnost obdelave kompleksa, ker je mehanizacija prilagojena na velike delovne širine. Za svoje trditve je predložila tudi dokaze in sicer fotokopijo katastrskega načrta in predlagala ogled na terenu. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je sodišče dejstvo, da se navedene parcele ne nahajajo v zaokroženem kompleksu, ugotovilo na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska in posestnega lista.

Iz obrazložitve pa ni razvidno, kako je presodilo fotokopijo katastrskega načrta. Ker gre za odstop dejanskega stanja od katastrskega, bi sodišče prve stopnje moralo opraviti ogled na terenu in se samo prepričati o tem, da vse parcele tvorijo zaokrožen kompleks - njivo, ki se obdeluje kot enovita večhektarska njiva.

Glede očitka, da iz odgovora nasprotne udeleženke ni razvidno, kolikšen delež na kompleksu naj bi predstavljale te nepremičnine, pa meni, da bi sodišče ne glede na navedbe nasprotne udeleženke to dejstvo moralo ugotavljati z izvedencem. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagatelji so na pritožbo nasprotne udeleženke odgovorili in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb postopka s tem, ko na narok dne

22.10.2002 nasprotne udeleženke ni vabilo. Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku nasprotni udeleženki poslalo fotokopijo zapisnika o opravljenem naroku, naknadno pa razpisalo nov narok, na katerega je bila nasprotna udeleženka pravilno povabljena in je na njem imela možnost sodelovati. Glede na navedeno nasprotni udeleženki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

V drugem odstavku 27. člena ZDen je določeno, da se kmetijska zemljišča vračajo v last in posest, če se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč oziroma kompleksov trajnih nasadov ali če s tem ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo. Če zemljišča ni mogoče vrniti v last in posest, se po tretjem odstavku 27. člena ZDen v korist upravičenca, čigar zemljišče, ki je bilo podržavljeno, leži v območju kompleksa zemljišč v družbeni lastnini, vzpostavi solastninska pravica.

Kompleks kmetijskih zemljišč predstavljajo zemljišča, ki v naravi tvorijo urejeno sestavo površin, namenjenih kmetijski obdelavi, ne glede na to, ali je ureditev takšne sestave ustrezno zapisana v zemljiškem katastru oziroma zemljiški knjigi. Nasprotna udeleženka je v postopku na prvi stopnji navajala, da parcele št. 1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, vse vpisane v vl. št. 1100 k.o. Z., sodijo v zaokrožen kompleks - njivo, ki se obdeluje kot enovita večhektarska njiva. Zaradi načina obdelave celotne njive bi izločitev navedenih parcel v last in posest denacionalizacijskemu upravičencu pomenila drobitev kompleksa, kar bi povzročilo neekonomičnost obdelave kompleksa, ker je mehanizacija prilagojena na velike delovne širine.

V dokaz svojih trditev je predložila fotokopijo katastrskega načrta (ki je sodišče prve stopnje zaenkrat še ni ocenilo) in predlagala ogled na terenu. Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča v izpodbijanem sklepu zmotno meni, da ogled na terenu ni potreben. Na ta način bi se namreč lahko ugotovilo, ali bi se z vrnitvijo spornih kmetijskih zemljišč v last in posest okrnila funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč ali pa bi prišlo do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo (2. odst. 27. člena ZDen). Zaradi zmotne presoje sodišča prve stopnje glede potrebnosti ogleda je dejansko stanje v zvezi s podanostjo zakonskih pogojev iz drugega odstavka 27. člena ZDen ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v kolikor se nanaša na parcele 1057/2, 1058, 1063, 1064/2, vse vpisane v vl. št. 1100 k.o. Z.) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami - ZNP).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo opraviti ogled na terenu, kot je to predlagala nasprotna udeleženka. Šele v primeru, če bo na podlagi ogleda sodišče prve stopnje ugotovilo, da spornih parcel ni mogoče vrniti v last in posest, bo sodišče prve stopnje v korist upravičenca moralo vzpostaviti solastninski delež na kompleksu. Če bo v zvezi z ugotovitvijo pogojev po drugem odstavku

27. člena ZDen ali vzpostavitvijo solastninske pravice (tretji odst. 27. člena ZDen) glede ugotovitve določenega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, pa bo morala nasprotna udeleženka predlagati postavitev izvedenca ustrezne stroke.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka

165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.