Jedro

Tožeča stranka zatrjuje, da ni zahtevala plačila od dejanskih povzročiteljev, ker je terjatev do njih zastarala. Dokler dolžnik (povzročitelj odpadkov) ne poda ugovora zastaranja, ima tožeča stranka pravico in možnost od njega izterjati povrnitev stroškov, zato tožeči stranki (še) ni nastala škoda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 72/2010 prenesena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani. Na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je o pritožbi odločal senat. 2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi 0001 I 2004/01252 z dne 29. 11. 2004 v točki 1 in 3 in tožbeni zahtevek zavrnilo ter tožeči stranki naložilo, da je dolžna povrniti toženki pravdne stroške v višini 414,51 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi. Tožeča stranka je šele tekom postopku izvedela, da se je toženka izselila iz stanovanja na M. 1, v C.. Toženka ni obvestila tožeče stranke o nastali spremembi in za vtoževano obdobje ni plačevala računov za odvoz odpadkov. Toženka bi morala obvestiti tožečo stranko o vseh spremembah, ki vplivajo na obveznost plačevanja komunalne storitve na podlagi 28. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Odlok objavljen v Ur. l. RS, št. 67/99; v nadaljevanju Odlok). Toženka zato ni razbremenjena odgovornosti. Tožeči stranki je nastala škoda, ker so računi ostali neporavnani. Toženka je ravnala malomarno, saj tožeči stranki ni javila spremembe, zato je na podlagi 28. člena Odloka odgovorna za škodo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 458. člena ZPP se sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 399. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 399. člena ZPP, pravilno je uporabilo materialno pravo, zato niso bile izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 458. člena ZPP.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da: je toženka bivala v stanovanju na naslovu M. 1, C., v obdobju od 8. 10. 2001 do septembra 2002 na podlagi najemne pogodbe; se je toženka meseca septembra 2002 odselila z območja Mestne občine Celje; toženka v spornem obdobju (1) ni stalno, začasno ali občasno povzročala komunalnih odpadkov v Mestni občini Celje (2); je toženka dne 20. 2. 2006 obvestila tožečo stranko kot izvajalca javne službe, da ni več najemnica in s tem povzročiteljica odpadkov (3); komunalne storitve v spornem obdobju niso bile plačane; tožeča stranka ni izvršila vpogleda v uradne evidence kot to določa tretji odstavek 28. člena Odloka; med pravdnima strankama ni bila sklenjena pogodba o odvozu odpadkov.

7. Povzročiteljica odpadkov ni toženka, zato ima tožeča stranka pravico zahtevati plačilo za opravljene storitve od dejanskega povzročitelja odpadkov (prvi odstavek 3. člena Odloka) ali pa od lastnika nepremičnine, če ni moč ugotoviti dejanskega povzročitelja odpadkov (drugi odstavek 3. člena Odloka). Tožeča stranka od navedenih zavezancev (še) ni zahtevala plačala za opravljene komunalne storitve, zato ji škoda še ni nastala. Tožeča stranka zatrjuje, da ni zahtevala plačila od dejanskih povzročiteljev, ker je terjatev do njih zastarala. Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, vendar se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje (prvi in tretji odstavek 335. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Dokler dolžnik (povzročitelj odpadkov) ne poda ugovora zastaranja, ima tožeča stranka pravico in možnost od njega izterjati povrnitev stroškov, zato tožeči stranki (še) ni nastala škoda.

8. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje jasnim in skrbno obrazloženim razlogom sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala škode, kakor tudi ne vzročne zveze med škodnim dogodkom in škodno posledico. Prvo sodišče pravilno ugotavlja (4), da ni moč kot adekvaten vzrok za škodno posledico, ki naj bi se kazala v zastaranju terjatve iz naslova komunalnih storitev do kasnejšega povzročitelja odpadkov, šteti nepravočasno obvestitev izvajalca komunalnih storitev o prenehanju bivanja v določenem stanovanju, ob tem, da ima tožeča stranka kot izvajalec komunalnih storitev na podlagi Odloka pravico do vpogleda v uradne evidence (tretji odstavek 28. člena Odloka), ki takšnega vpogleda ne izvaja.

9. Pritožbeni razlogi zato niso utemeljeni in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

10. O povrnitvi pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče odločalo na podlagi 165. člena ZPP. Pritožba je bila zavrnjena, s tem pa je bil zavrnjen tudi zahtevek na plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke.

(1) Od decembra 2002 do decembra 2003. (2) Primerjaj tretjo točko 3. odstavka 3. člena Odloka.

(3) Kar ni v roku kot ga določa tretji odstavek 28. člena Odloka.

(4) Glej sodbo - drugi odstavek stran 11.