Jedro

Posamezna procesna dejanja lahko v okviru svoje pristojnosti izven glavne obravnave, kot je zaslišanje strank in prič, opravljajo strokovni sodelavci. Določbila prvega in drugega odstavka 54. člena ZS jasno določajo, da lahko strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki, v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega S.H. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 48713/2012 z dne 13. 9. 2018 na podlagi 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 83. členom ZKP zavrnilo predlog za izločitev dokazov, ki ga je podal zagovornik obdolženega S.H. na predobravnavnem naroku dne 6. 7. 2018, in sicer vseh zapisnikov o zaslišanjih, ki jih je v preiskavi izvedel strokovni sodelavec brez navzočnosti sodnika, ter vseh dokazov, ki jih je v predkazenskem postopku zbrala kriminalistka R.V. 2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obdolženega S.H., in sicer kot navaja zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za izločitev dokazov, podanem na predobravnavnem naroku dne 6. 7. 2018, ugodi. Podredno pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba uvodoma navedenih pritožbenih razlogov ne pojasni, v obrazložitvi pa glede zavrnitve predloga o izločitvi vseh zapisnikov o zaslišanjih, ki jih je v preiskavi izvedel strokovni sodelavec, v bistvenem navaja, da strokovni sodelavec v ZKP nima pooblastila in upravičenja opravljati posameznih procesnih dejanj, ne v fazi preiskave in ne na glavni obravnavi. Glede na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Ezgeta proti Hrvaški, št. 40563/2012 z dne 7. 9. 2017 (v nadaljevanju Ezgeta proti Hrvaški), je takšna praksa slovenskih sodišč iz vidika ustavno procesnih jamstev v kazenskem postopku in pravic opredeljenih v Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) nezakonita. Meni, da z Zakonom o sodiščih (v nadaljevanju ZS) ni možno dopolnjevati določil ZKP ter se sklicuje na 23. člen Ustave in prvi odstavek 6. člena EKČP. 5. Pritožba nima prav. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da lahko v okviru pristojnosti posamezna procesna dejanja izven glavne obravnave, kot je zaslišanje strank in prič, opravljajo strokovni sodelavci. Pri tem je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo prvega in drugega odstavka 54. člena ZS, ki jasno določa, da lahko strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki, v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika. V predmetni zadevi, ko je posamezna procesna dejanja v preiskavi, konkretizirano je zgolj zaslišanje obdolžencev in prič, za preiskovalno sodnico izvedel višji pravosodni svetovalec, se tako izkaže, da je navedena procesna dejanja strokovni sodelavec opravil skladno s pooblastili iz 54. člena ZS in izključno v okviru svojih pristojnosti. Četudi ZKP ne vsebuje določb, ki bi posebej določale pooblastila strokovnih sodelavcev, to ne pomeni, da določbe ZS avtomatično nimajo veljave. Ravno nasprotno. Kot krovni zakon, ki ureja organizacijo in poslovanje sodišč, je treba uporabiti prav slednjega. Tako ne gre pritrditi pritožbenim navedbam, ki problematizirajo odsotnost določb glede pooblastil strokovnih sodelavcev v ZKP in zatrjujejo neutemeljeno uporabo 54. člena ZS.

6. Pravica do zakonitega sodnika, kršitev katere smiselno uveljavlja pritožba, je opredeljena v drugem odstavku 23. člena Ustave, način njenega uresničevanja pa predpisuje zakon. Zgoraj opisana pravna ureditev, ki glede na izrecno zakonsko pooblastilo dopušča, da lahko strokovni sodelavec izven glavne obravnave zaslišuje stranke in priče, pri čemer ne gre prezreti, da je za pravilno in zakonito delo strokovnega sodelavca tekom preiskave še vedno odgovoren preiskovalni sodnik, pa ne pomeni kršitve obdolženčevih pravic iz 23. člena Ustave in 6. člena EKČP. Tudi sicer zaslišanje strank izven glavne obravnave ne pomeni sojenja oziroma odločanja v smislu navedenih določb, zato že pojmovno ne more predstavljati njune kršitve. Vsled navedenega zapisniki o zaslišanju strank in prič, ki jih je v preiskavi izvedel strokovni sodelavec, ne predstavljajo dokazov, ki bi jih bilo treba izločiti v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP, niti ne predstavljajo katerega od dokazov, ki se morajo izločiti po drugem odstavku 83. člena ZKP. Pripomniti pa je treba, da preostalih zatrjevanih kršitev pritožba podrobneje niti ne konkretizira, zato se pritožbeno sodišče glede njih ne opredeljuje.

7. Pritožba svoje navedbe zmotno utemeljuje in gradi na podlagi odločitve ESČP v zadevi Ezgeta proti Hrvaški, v kateri je spor med strankama zadeval vprašanje, ali je bil na podlagi nacionalne zakonodaje strokovni sodelavec pooblaščen voditi zadevni civilni oziroma pravdni postopek. ESČP je ugotovilo, da je postopek vodil strokovni sodelavec, ki za vodenje postopka na podlagi nacionalne zakonodaje Republike Hrvaške sploh ni bil pooblaščen, saj je pravdni postopek vodil v nasprotju s 120. členom Zakona o sodiščih in 13. členom Zakona o pravdnem postopku Republike Hrvaške. Nikjer iz sodbe ESČP pa ne izhaja, da bi bila sporna sama zakonska ureditev, ki omogoča prenos pooblastil v zvezi z opravo posameznih procesnih dejanj na strokovnega sodelavca. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da gre v zadevi Ezgeta proti Hrvaški za primer, ki v obravnavani zadevi glede na nacionalno zakonsko ureditev in predmet spora ni uporabljiv, niti primerljiv, saj je strokovni sodelavec v konkretnem primeru posamezna procesna dejanja izvedel v okviru pristojnosti, ki mu jih podeljuje zakonodaja Republike Slovenije, in sicer 54. člen ZS. Pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na neposredno uporabljivost sodbe Ezgeta proti Hrvaški, in jo tudi zgolj selektivno povzemajo, so zato neutemeljene.

8. Pritožba zahteva tudi izločitev vseh dokazov, ki jih je v predkazenskem postopku zbrala kriminalistka R.V., ker naj bi bili ti dokazi kontaminirani z njeno pristranskostjo. Po prepričanju pritožbe je dokaze v predkazenskem postopku kriminalistka zbirala pristransko, v interesu S.K. ter z namenom po krivem obremeniti obdolženca kot „grešnega kozla“. Takšno prepričanje pritožba utemeljuje na dejstvih, ki jih smatra za nenavadna, in sicer: da je kriminalistka, ki je vodila predkazenski postopek, v fazi preiskave dvakrat vpogledala v spis in ga kopirala (dne 14. 10. 2014 in 28. 10. 2014); da se na zaslišanju januarja 2015 ni spomnila zakaj konkretno je vpogledovala v spis in kaj je iskala, da pa se je po treh letih spomnila (predkazenski postopek je vodila leta 2012), da se listine, ki jih je iskala nahajajo v tem spisu; in da tožilstvo ni odgovorilo na pozive obrambe, ali je res kriminalistki naročilo, da vpogleduje in kopira listine iz spisa v preiskavi. Ob tem pritožba navaja, da obdolženec razpolaga z informacijo, da bi naj bil S.K. tajni sodelavec policije, vpogledi v spis pa so se vršili ravno v času, ko je obramba v preiskavi predlagala dokaze v smeri ugotavljanja vloge družbe Y.B. d.o.o. in zakonitih zastopnikov K. in K. pri izvedbi celotnega posla.

9. Pritožbeno sodišče poudarja, da zgoraj opisane okoliščine, ki jih pritožba smatra za nenavadne, nato pa na njihovi podlagi podaja lastne zaključke, predstavljajo zgolj subjektivno prepričanje obrambe, ki ni razlog za izločitev dokazov po drugem odstavku 18. člena ZKP oziroma po drugem odstavku 83. člena ZKP. Ob odsotnosti konkretnih okoliščin, ki bi lahko o nepristranskosti kriminalistke objektivno vzbujala dvom, in ko obramba tudi sama priznava, da ne more dokazati, da je S.K. tajni policijski sodelavec, je bilo potrebno te pritožbene navedbe zavrniti kot neutemeljene.

10. Sicer pa pritožbenih razlogov tudi v tem delu pritožba ne pojasni, temveč zgolj smiselno navaja kršitev obdolženčeve pravice do učinkovite obrambe. Izvajanje pravice do obrambe se udejanja v fazi glavne obravnave, njena kršitev v okviru odločanja o izločitvi dokazov iz faze predkazenskega postopka oziroma preiskave tako ni možna. Ne glede na navedeno, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje v ugotovitvi, da je navedba obrambe o kršitvi pravice obdolženca do učinkovite obrambe tudi sicer nekonkretizirana, saj iz nje ne izhaja, kako bi naj vpogledi kriminalistke v konkretni kazenski spis in fotokopiranje listin spisa vplivali na učinkovito obrambo obdolženca oziroma da bi zaradi vpogledov kriminalistke v spis prišlo do težav pri obrambi obdolženca. Kot neutemeljena pa se izkažejo tudi vsa nadaljnja pritožbena izvajanja v smeri poskusa konkretizacije zatrjevane kršitve. Pritožba namreč trdi, da obdolženi ne more biti kriv za očitana ravnanja, v kolikor dokaže, da sta za izvedbo posla kriva in odgovorna prav K. in K., in da s tem, ko slednja v tem kazenskem postopku podajata lažne izjave, relevantnih listin pa ne izročita, obdolžencu onemogočata učinkovito obrambo. Presoja verodostojnosti izjav in relevantnosti listinskih dokazov pa je stvar dokazne ocene, ki jo bo podalo sodišče potem, ko bo le-te izvedlo in pretreslo na glavni obravnavi, in ne stvar (ne)zakonitosti pridobljenih dokazov.

11. Sicer pa pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da je v skladu z določbo 128. člena ZKP kriminalistka za vpogled v kazenski spis in fotokopiranje listin izkazala upravičen interes. Kriminalistka je razloge za vpogled in fotokopiranje listin utemeljeno navedla v zaprosilih z dne 14. 10. 2014 in z dne 28. 10. 2014, dodatno pa je svoje razloge za vpogled pojasnila zaslišana kot priča dne 20. 1. 2015. Glede na obsežne razloge, ki jih je v tej smeri podalo že prvostopno sodišče v zvezi z nalogami in pooblastili policije, pa se je nedvomno strinjati, da so bili sporni vpogledi v spis in fotokopiranje listin kazenskega spisa zakoniti.

12. Po obrazloženem, in ker pritožba zagovornika obdolženega S.H. tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko povzročilo dvom v pravilnost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

13. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno končanem kazenskem postopku.