Jedro

Vročitev izpodbijanega sklepa postavljenemu začasnemu skrbniku je bila pravilna in zakonita. Vložitev tožbe je stvar strokovne presoje, v tem primeru skrbnika. Tožnik v predlogu tudi ne očita, da bi skrbnik, ki mu je bil sklep vročen, ravnal nepravilno oziroma da ni ravnal s potrebno skrbnostjo. Ker glede na navedeno po presoji sodišča rok za vložitev tožbe ni bil zamujen iz upravičenega razloga, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, tožbo pa kot prepozno zavrglo.

Izrek

I. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ne ugodi.

II. Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje v nepravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v A. opr. št. N ..., zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku v nepravdnem postopku odvzeta poslovna sposobnost, tožbo pa je vložil sam. Zato je presodila, da na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-1) ne more biti stranka. Glede na odločitev Okrajnega sodišča opr. št. N ... z dne 18. 5. 2012, potrjen s sklepom Višjega sodišča v B. opr. št. II Cp ... z dne 10. 10. 2012, s katerim je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti, povezane s sodnimi upravnimi in drugimi uradnimi postopki, je pravilna odločitev, da tožnik stranka v postopku ne more biti. Z odločbo Centra za socialno delo A. (v nadaljevanju CSD) z dne 17. 7. 2012 je bil tožniku postavljen začasni skrbnik, in sicer CSD A., vendar pa vloge za dodelitev BPP ni vložil po skrbniku, temveč sam.

Tožbo zoper izpodbijani sklep je vložil C.C., po pozivu sodišča, naj tožbo popravi, pa je kot stranko navedel tožnika, ki ga zastopa stalni skrbnik C.C. V tožbi navaja, naj se tožniku za potrebe vložitve kvalificirane tožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v B. dodeli nujno ali izjemno brezplačno pravno pomoč, v smislu postavitve brezplačnega odvetnika. Prošnjo podaja zaradi nevzdržnih življenjskih, finančnih in zdravstvenih razmer, ki so sodišču dobro znane. Država tožniku nepretrgoma že 13 let rubi invalidsko pokojnino, na katero je tožnik brez kakršnihkoli socialnih in pravnih pravic čakal 5 let, zato se preživlja z denarnimi sredstvi v višini zakonsko določene minimalne plače v Republiki Sloveniji. Invalidska pokojnina znaša 820 EUR in glede na zgoraj navedeno tožnik nedvomno izpolnjuje vse pogoje za dodelitev nujne ali izjemne brezplačne pravne pomoči. Nadalje navaja, da izpodbijani sklep tožniku ni bil zakonito vročen, saj jih je v začetku meseca našel v poštnem nabiralniku in v kuverti CSD A., na kateri ni bilo niti pečata pošte. Okrožno sodišče je nepravilno oziroma nezakonito štelo CSD A. za začasnega skrbnika. Tožniku bi moral CSD A. postaviti kolizijskega zastopnika, saj odločba z dne 17. 7. 2012 še ni izvršljiva. Tožnik se je zoper odločbo pravočasno pritožil, drugostopna odločitev pa mu še ni bila vročena. Tožena stranka bi morala začasnega skrbnika (CSD A.) vsaj pozvati, da se izjavi o prošnjah tožnika, ki je svoje prošnje argumentiral z vsemi potrebnimi dokazili. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, da izpodbijani sklep kot nezakonit in ničen odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za bpp ali Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije. Podrejeno podaja tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlaga, da sodišče tožbo dovoli.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

K 1. in 2. točki izreka: Tožba se zavrže. V obravnavani zadevi je sodišče najprej presojalo, ali je utemeljen predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje in ali je tožba vložena pravočasno. Za odločitev v zadevi je pomembna okoliščina, da je bila tožniku s sklepom Okrajnega sodišča v B. št. N ... z dne 18. 5. 2012 odvzeta delna poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v B. št. II Cp ... z dne 10. 10. 2012. Za začasnega skrbnika tožniku pa je bil z odločbo št. ... z dne 17. 7. 2012 imenovan Center za socialno delo A. Zoper navedeno odločbo je tožnik sprožil upravni spor, vendar pa je bila tožnikova tožba zoper citirano odločbo zavrnjena in je postala dokončna in izvršljiva s sodbo Upravnega sodišča z dne 2. 7. 2013. Z izpodbijanim sklepom je organ za bpp odločil, da se tožba tožnika zavrže. Ta sklep je bil skrbniku (CSD A.) vročen 26. 7. 2013, to izhaja iz povratnice v spisu. Pritožba zoper ta sklep ni bila vložena. Po določbi 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pa je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. To pomeni, da je rok za tožbo iztekel dne 26. 8. 2013. Kot rečeno, v tem roku CSD A. tožbe ni vložil. Tožbo pa je dne 27. 8. 2013 vložil C.C., postavljen tožniku kot stalni skrbnik z odločbo CSD A. št. ... z dne 17. 7. 2013, ki je dne 20. 8. 2013 postala pravnomočna. Glede na določbo 28. člena ZUS-1 je tožba vložena prepozno.

Glede na zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje pa je sodišče presojalo, ali so izpolnjeni pogoji, določeni v 24. členu ZUS-1. Ta določa, da če stranka iz upravičenega razloga zamudi rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 24. člena ZUS-1). Kot razlog za vložitev predloga je tožnik po skrbniku C.C. navajal nepravilno vročitev. Glede na zgoraj navedeno je bila vročitev izpodbijanega sklepa postavljenemu skrbniku pravilna in zakonita. Zato razlog za vrnitev v prejšnje stanje iz prvega odstavka 24. člena ZUS-1 ni podan. Vložitev tožbe ali drugega pravnega sredstva je namreč stvar strokovne presoje, v tem primeru CSD A. Zato po presoji sodišča rok za vložitev tožbe iz upravičenega razloga ni bil zamujen. Tožnik pa v predlogu tudi ne očita, da bi CSD A. ravnal nepravilno oziroma, da ni ravnal s potrebno skrbnostjo.

Iz opisanega razloga je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo in tožbo kot prepozno zavrglo na podlagi drugega odstavka 36. člena ZUS-1.