Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali na podlagi določb ZKUASP ustanovitelj kolektivne organizacije, ustanovljene kot zasebni zavod, ohrani pravice ustanovitelja v zavodu na podlagi ZZ, v obsegu kolikor ZKUASP posameznih pravic izrecno ne prenaša na druge organe, oziroma ali ustanovitelj vse svoje pravice v tem zavodu v celoti izgubi, s tem ko zavod pridobi prvo dovoljenje za kolektivno upravljanje?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali na podlagi določb ZKUASP ustanovitelj kolektivne organizacije, ustanovljene kot zasebni zavod, ohrani pravice ustanovitelja v zavodu na podlagi ZZ, v obsegu kolikor ZKUASP posameznih pravic izrecno ne prenaša na druge organe, oziroma ali ustanovitelj vse svoje pravice v tem zavodu v celoti izgubi, s tem ko zavod pridobi prvo dovoljenje za kolektivno upravljanje?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo (I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) zavrnilo tožbo zoper sklep Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 31227-36/2022-16 z dne 28. 4. 2023, o zavrnitvi tožnikove zahteve za priznanje položaja stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje stranki z interesom.

2. V obrazložitvi je navedlo, da se v obravnavanem primeru ne uporablja Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ampak Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (v nadaljevanju ZKUASP), ki je specialni zakon, skupaj s statutom kolektivne organizacije. Po ZKUASP pa ustanovitelji pravne osebe potem, ko ta s prvim dovoljenjem za kolektivno upravljanje postane kolektivna organizacija, v tej pravni osebi nimajo več posebnih ustanoviteljskih pravic. Za izpolnitev pogoja iz 12. točke drugega odstavka 13. člena ZKUASP se zato za izdajo nadaljnjih dovoljenj za kolektivno upravljanje zahteva sklep skupščine kolektivne organizacije. Ugotovitve o izgubi pravic ustanoviteljev veljajo tudi za dovoljenja, izdana na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP).

3. Zoper to sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije glede desetih vprašanj. Bistvo izčrpnega predloga, ki je, v nasprotju s predlagateljevim prepričanjem, sicer vse prej kot natančen in konkreten,

je, da ima predlagatelj kot ustanovitelj pravico do udeležbe v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje, saj je glede ustanoviteljskih pravic treba tudi pri izdaji nadaljnjih dovoljenj uporabiti ZZ, po katerem je pogoj za izdajo teh dovoljenj tudi soglasje ustanoviteljev.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča del enega izmed postavljenih vprašanj, naveden v izreku tega sklepa, izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Z odgovorom nanj bo Vrhovno sodišče odgovorilo tudi na večji del preostalih predlaganih vprašanj, s katerimi predlagatelj gostobesedno in z nepotrebnim ponavljanjem razlaga eno in isto dilemo razmerja med ZKUASP in ZZ glede ustanoviteljskih upravičenj pri izdaji nadaljnjih dovoljenj za kolektivno upravljanje. To dilemo je sicer brez posebne potrebe po nadaljnji argumentaciji vendarle mogoče izluščiti že iz šeste in sedme strani predloga.

6. Predlagatelj neenotnosti sodne prakse višjih ali Upravnega sodišča sicer ne izkaže, saj se v predlogu izpostavljena stališča na predlagana vprašanja neposredno ne nanašajo (za večino izmed navedenih zadev predlagatelj to tudi izrecno priznava), drži pa, da gre za pravno vprašanje, glede katerega prakse Vrhovnega sodišča še ni in da je dilema, ki jo primer odpira, aktualna in presega pomen obravnavane zadeve - po predlagateljevih navedbah že med istima strankama poteka še pet podobnih upravnih sporov glede preostalih dovoljenj stranke z interesom, prav tako pa se lahko problem pojavi tudi v postopkih izdaje nadaljnjih dovoljenj drugim kolektivnim organizacijam. Ker je vprašanje po obrazloženem torej pomembno z vidika razvoja prava, je Vrhovno sodišče predlogu za dopustitev revizije v navedenem delu ugodilo.

7. Glede vprašanj, ki niso navedena v izreku tega sklepa, Vrhovno sodišče revizije zaradi neobstoja pogojev iz 367.a člena ZPP ni dopustilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1

S takim načinom vlaganja predlogov za dopustitev revizije predlagatelj tvega zavrženje predloga na podlagi šestega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru presodilo, da so procesne predpostavke za obravnavanje predloga izpolnjene, ker je bilo bistvo predloga mogoče razbrati iz dveh od skupno 27 strani.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.