Jedro

Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče materialnopravni zaključek, da pritožnik ogroža druge in sebe, utemeljilo na heteroagresivnem zapletu, o katerem v listinski dokumentaciji v spisu ni nobenega podatka, kot tudi ne o dogodku, ko naj bi pritožnik pod vplivom bolezenske psihotične simptomatike med vožnjo z avtomobilom ogrožal sebe in druge.

Konkretni postopek poteka po uradni dolžnosti, zato v njem prevladuje preiskovalno načelo, kar pomeni, da je sodišče odgovorno za pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. V tem postopku ne velja pravilo, da se priznana dejstva ne dokazujejo. S preiskovalnimi pooblastili mora sodišče preizkusiti tudi nesporne trditve strank. V konkretnem primeru iz zapisnika sledi, da je sodišče v celoti prepustilo procesno vodstvo sodni izvedenki, kar predstavlja poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Predmet obravnave v tej zadevi je postopek sprejema osebe na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom v nujnih primerih brez privolitve na Univerzitetno psihiatrično kliniko v ...

2. Odločitev prvostopnega sodišča o zadržanju izpodbija zadržani po odvetniku iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ga odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom. Pritožnikov temeljni očitek je, da je odločitev sodišča o zadržanju na oddelku pod posebnim nadzorom materialnopravno napačna, ker ni izpolnjena temeljna predpostavka, da bi ogrožal svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih, ali pa povzročal hudo premoženjsko škodo. Pritožbo utemeljuje z navedbo, da iz dokumentacije v spisu in po izvedenem postopku zaslišanja sodišče ni ugotovilo nobene konkretne okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da pritožnik kogarkoli ogroža. Ni jasno od kod izvedenki podatki, da naj bi v domačem okolju prišlo do heteroagresivnih zapletov. Ne vemo, kakšen je bil zaplet, kdaj se je zgodil in kdo je bil v njem udeležen. Zadržani je povedal, da se je sprl s sinom, ker je naročil obrtnika, da bi vgradil vrata in zaprl objekt, ki je v lasti pritožnika, pritožnik pa se s tem ne strinja. Zaradi utrujenosti med vožnjo v cestnem prometu prisilna hospitalizacija ni dopustna. Ni znano, kdaj se je pritožnik že zdravil v Psihiatrični bolnišnici v L. in kdaj v B. in zaradi kakšne diagnoze. Poleg tega pritožnik že 15 let obiskuje psihiatra, a ne prejema terapije.

Temeljno načelo pri delu izvedencev je, da izvid in mnenje podajo na podlagi listin in izvedenih dokazov v postopku. Le tako je mogoče realizirati pravico do vpogleda v spis in preveriti izvid, dejanske ugotovitve izvedenca in posledično tudi njegovo mnenje – strokovne ugotovitve. Izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti, prav tako tudi ne izvedenskega mnenja. Zato je potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje razveljaviti. Po prepričanju pritožnika tudi niso podani razlogi za omejitev pravice do prisotnosti osebe pri izvajanju dokazov, ker konkretne okoliščine v zvezi s škodljivimi posledicami zaradi prisotnosti pritožnika na obravnavi niso navedene.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ustava zagotavlja pravico do osebne svobode v prvem odstavku 19. člena in glede vseh primerov omejitve osebne svobode, uveljavlja posebna jamstva. Poseg v pravico do osebne svobode je dopusten le v zakonsko določenih primerih in po zakonsko določenem postopku odvzema prostosti. Prostost se sme omejiti samo po postopku, ki upošteva ustavna procesna jamstva. Pravica do sodnega varstva glede zakonitosti pridržanja je ena od temeljnih pravic prisilno zadržane osebe z duševno motnjo. Zahtevi iz četrtega odstavka 5. člena EKČP je zadoščeno, če je osebi z duševno motnjo zagotovljena možnost, da sodišču predlaga, naj preveri, ali obstajajo zakonski razlogi za zadržanje. V postopku pred sodiščem mora biti zagotovljeno tako imenovana „enakost orožij“. Pomembno je, da ima prisilno zadržana oseba možnost vpogleda v dokumentacijo, ki vsebuje informacije, na podlagi katerih je bila zadržana in da lahko predloži nasprotne dokaze. Zakonsko določen postopek odvzema prostosti zaradi zdravljenja je le postopek, ki je pošten in ustrezen in ne sme biti arbitraren. Temeljni namen prvega odstavka 5. člena EKČP je prav varstvo posameznika pred arbitrarnostjo.

5. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče materialnopravni zaključek, da pritožnik ogroža druge in sebe, utemeljilo na heteroagresivnem zapletu o katerem v listinski dokumentaciji v spisu ni nobenega podatka, kot tudi ne o dogodku, ko naj bi pritožnik pod vplivom bolezenske psihotične simptomatike med vožnjo z avtomobilom ogrožal sebe in druge. V postopku tudi ni bil predstavljen dokaz, ki bi vzbudil dvom v izpovedbo pritožnika, da 15 let obiskuje psihiatra A. A. in nima predpisane terapije.

6. Konkretni postopek poteka po uradni dolžnosti, zato v njem prevladuje preiskovalno načelo, kar pomeni, da je sodišče odgovorno za pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. V tem postopku ne velja pravilo, da se priznana dejstva ne dokazujejo. S preiskovalnimi pooblastili mora sodišče preizkusiti tudi nesporne trditve strank. V konkretnem primeru iz zapisnika sledi, da je sodišče v celoti prepustilo procesno vodstvo sodni izvedenki, kar predstavlja poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. 7. Sodišče dokazov v zvezi s potekom dogodkov, ki so podlaga za zaključek, da pritožnik ogroža sebe ali druge, ni izvedlo, zato ima sklep pomanjkljivost zaradi katerega se ne more preizkusiti. Ker ni preverilo, ali obiskuje lečečega psihiatra in ali ima predpisano terapijo z zdravili, ki jih ne jemlje, ni podlage za zaključek, da so izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnice izčrpane vse možnosti zdravljenja. Odgovorilo ni niti na vprašanje, zakaj ogrožanja v prometu ni mogoče preprečiti z odvzemom vozniškega dovoljenja, kar je manj represiven ukrep, kot hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnice. Pritožbi je zato potrebno ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem sojenju bo sodišče moralo odpraviti absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako, da bo ob upoštevanju razlogov, ki so narekovali izdajo izpodbijanega sklepa, upoštevalo listinske dokaze, ki jih bo izbralo v spis, zaslišanja prič in stranke in naredilo dokazno oceno, ki jo bo mogoče preizkusiti (3. točka 3675. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).