Jedro

Neogibnost pripora izhaja iz ugotovitve sodišča, da zoper obdolženca ne pride v poštev noben milejši ukrep, saj je mamila prodajal tudi v bloku, kjer živi, s kupci in dobaviteljem pa je kontaktiral tudi preko telefona.

Izrek

Zahteva zagovornice obdolženega M.L. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Celju je zoper M.L. s sklepom z dne 13.10.2007 odredilo pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pritožbo zoper sklep preiskovalne sodnice je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju s sklepom z dne 16.10.2007 zavrnil. 2. Zagovornica obdolženca je zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora vložila zahtevo za varstvo zakonitosti v kateri uveljavlja kršitve, kot pravi, postopkovnih določb in kršitve kazenskega zakona iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP in predlaga razveljavitev obeh izpodbijanih sklepov.

3. Vrhovna državna tožilka N.F. na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP odgovarja na zahtevo, da je sodišče navedlo dokaze, na podlagi katerih je ugotavljalo utemeljenost suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, se do njih opredelilo ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo. Nadalje pravi, da ni mogoče pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da so razlogi v zvezi z ugotavljanjem obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti nejasni in v medsebojnem nasprotju in da je neutemeljeno zatrjevanje, da je bila obdolženemu kršena pravica, ki jo zagotavlja 29. člen Ustave Republike Slovenije, ker naj bi okrožni državni tožilec ne zatrjeval dejstva neogibnosti pripora. Navaja še, da se je pritožbeni senat opredelil do pritožbenih navedb, da je v izpodbijanih sklepih podana dokazna ocena in zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. Zagovornica obdolženca je na odgovor vrhovne državne tožilke navedla, da obdolženec v celoti vztraja pri vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti in dodaja, da bi moralo sodišče bolj kritično presoditi zagovor M.G., k svoji izjavi pa prilaga zapisnik o zaslišanju priče S.K. z dne 29.11.2007. B.

5. V sklepu dežurne preiskovalne sodnice je na 5. strani podana utemeljitev suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, s štirimi, v sklepu na 2. strani opisanimi ravnanji. Ni videti razloga, zakaj bi sodišče dvomilo v resničnost tistega, kar je izhajalo iz do takrat zbranega dokaznega gradiva, za dokaz, ki ga je samo izvedlo (zaslišanje M.G.) pa je podalo dokazno oceno na 5. strani v zadnjem odstavku.

6. Okrožna državna tožilka je na naroku, opravljenem v skladu z določilom člena 204. a ZKP, izrecno med drugim navedla, da zoper obdolženca ne pride noben milejši ukrep razen pripora v poštev, saj je prodajal heroin tudi doma oziroma v bloku, kjer živi, s kupci in dobaviteljem pa je v zvezi s prodajo heroina kontaktiral tudi preko telefona (zapisnik o naroku z dne 13.10.2007, stran 3 konec petega odstavka), o tem ima izpodbijani sklep preiskovalne sodnice razloge na 6. strani v 3. in 4. odstavku, o sorazmernosti pa v 5. odstavku. Ugotovitve sodišča so utemeljene z razumno presojo vseh ugotovljenih okoliščin, razlogi o tem so v odločbi tudi navedeni.

7. Sklep izvenobravnavnega senata prvostopnega sodišča, ki je odločal o pritožbi zagovornice obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora se je opredelil do vseh relevantnih pritožbenih navedb in nima napak, ki mu jih očita vložnica.

8. Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti zato jo je v skladu z določbo 425. člena ZKP zavrnilo.