Jedro

Kazen v višini 300.000,00 SIT je po stališču pritožbenega sodišča prej prenizka kot previsoka za 3-letno uspešno izmikanje cenitvi nepremičnine v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, ki je postala pravnomočna 11.06.2002, vendar pritožbeno sodišče zaradi načela prepovedi reformatio in peius kazni ni moglo zvišati (359. člen v zvezi s 366. členom ZPP in členom 15 ZIZ).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I ugovor tretje zavrnilo in ji naložilo v plačilo stroške upnice v znesku 24.340,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.09.2006 (izdaje sklepa) do plačila. Pod II je dolžniku naložilo, da mora v roku 15 dni plačati denarno kazen 300.000,00 SIT.

Zoper točko I sklepa se pritožuje tretja. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se ugovoru ugodi, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Točko II sklepa izpodbija dolžnik. Izrecnih pritožbenih razlogov ne navaja, predlaga pa razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in ugotovitev, da ni dolžan plačati denarne kazni.

Pritožbi nista utemeljeni.

Tretja je dne 16.06.2006 vložila ugovor zoper sklep o izvršbi v tem izvršilnem postopku. Upnik je 25.07.2006 vložil odgovor na ugovor tretje, s katerim je ugovoru nasprotoval. Takšno dejansko stanje, ki ga ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, pa je na podlagi določbe drugega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ podlaga za zavrnitev ugovora tretjega. Ob nasprotovanju ugovoru tretjega s strani upnika, sodišče namreč nima nobene druge možnosti, kakor, da ugovor zavrne, tretji pa lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdni postopek za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

Tako se izkaže, da pritožbeni razlogi, ki jih podaja tretja, niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tretje zavrnilo in v I točki potrdilo izpodbijani sklep.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tretja ni priglasila.

Sodišče prve stopnje je dolžnika kaznovalo z denarno kaznijo 300.000,00 SIT, ker je oviral ogled nepremičnine in s tem njeno cenitev (5. alinea prvega odstavka 33. člena ZIZ).

Pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so skladne s podatki spisa: - da je bil cenilec gradbene stroke postavljen s sklepom dne 23.05.2003; - da je bil sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine z dne 02.09.2005 razveljavljen, z navodilom naj bo dolžnik pravilno obveščen o ogledu nepremičnine; - da je sodišče 23.05.2006, potem ko je postalo očitno, da se dolžnik ogledu izmika, izdalo sklep, s katerim je dolžniku naložilo, da dopusti ogled nepremičnine in mu istočasno zagrozilo z izrekom denarne kazni 500.000,00 SIT, če svoje dolžnosti ne bo izpolnil; - da se je dolžnik za ogled 14.07.2006 ponovno opravičil z navedbo, da bo odsoten do konca meseca julija; - da je izvedenec določil nov datum ogleda, to je 08.08.2006; - da je dolžnik ponovno sodišču posredoval opravičilo, da bo do 15.09.2006 odsoten; - da iz vloge dolžnika z dne 18.09.2006 izhaja, da ne namerava dovoliti ogleda nepremičnine; je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ovira ogled nepremičnine in s tem njeno cenitev. Ob takšni dejanski ugotovitvi lahko sodišče na podlagi določila drugega odstavka 33. člena ZIZ izreče fizični osebi denarno kazen do 1,000.000,00 SIT. Denarna kazen v višini 300.000,00 SIT je tudi po oceni pritožbenega sodišča v danem primeru primerna.

Neutemeljena je pritožbena graja, da je dolžnik dobil vabilo vedno šele po določenem terminu za ogled. Vabilo na ogled z dne 01.03.2006 je pooblaščeni odvetnik dolžnika prejel 13.02.2006 (povratnica na l. št. 73). Preklic pooblastila z dne 02.03.2006 pa pomeni zlorabo procesnih pravic, saj odvetnik dolžnika spet zastopa v pritožbenem postopku in je bilo pooblastilo očitno preklicano z namenom, da se prepreči ogled in s tem cenitev nepremičnine.

Sklep, s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da dopusti cenitev in mu zagrozilo z denarno kaznijo, je dolžnik prejel 10.06.2006 (povratnica pripeta k l. št. 76).

Iz nadaljnjega postopka je jasno razvidno dolžnikovo izmikanje cenitvi objekta. Izvedenec je, kakor je zapisal v vseh obvestilih sodišču, o ogledu dolžnika obveščal s priporočeno in navadno pošto, tem obvestilom (priporočene pošiljke dolžnik ni nikoli dvignil) pa sledi opravičilo dolžnika, češ da je odsoten, pa čeprav je v prejšnjem obvestilu svojo odsotnost definiral drugače. Sodne pošiljke dolžnik sprejema, saj očitno ve, kaj pomeni fikcija vročitve.

Pritožbeno sodišče zavrača tudi vse očitke v zvezi z nepravilnim vročanjem vabil s strani izvedenca, saj je dolžnik nedvomno vedel, kdaj je dobil vabilo, ki ga je prejel z navadno pošto in katerim so sledila opravičila na sodišče. Tudi pritožbena izvajanja glede morebitne nepotrebnosti cenitve v primeru uspeha ugovora tretje v tem postopku ne morejo biti uspešna, saj je bil ugovor tretje pravnomočno zavrnjen, kar je bilo pooblaščencu dolžnika znano že ob prejemu odgovora na ugovor upnika.

Kazen v višini 300.000,00 SIT je po stališču pritožbenega sodišča prej prenizka kot previsoka za 3-letno uspešno izmikanje cenitvi nepremičnine v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, ki je postala pravnomočna 11.06.2002, vendar pritožbeno sodišče zaradi načela prepovedi reformatio in peius kazni ni moglo zvišati (359. člen v zvezi s 366. členom ZPP in členom 15 ZIZ).

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo II. točko izpodbijanega sklepa.

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.