Jedro

Spor med zavodom in zavarovancem oziroma drugo brezposelno osebo o vrnitvi sredstev, ki so bila izplačana v okviru vključitve takšne osebe v programu aktivne politike zaposlovanja neposredno brezposelni osebi ali na podlagi dogovora med zavodom in to osebo, je socialni spor.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani s tožbo zahtevala plačilo zneska 373.549 SIT s pripadki iz naslova vračila sredstev, ki so bila za toženo stranko izplačana na podlagi vključitve tožene stranke kot brezposelne osebe v program projektno učenje mladih, v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno pristojnemu sodišču. Menilo je, da ne gre za socialni spor o pravicah iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, niti za spor po povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev iz tega naslova v smislu določb 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04), temveč gre za spor v zvezi z aktivno politiko zaposlovanja, ki je obligacijske narave.

Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in predlaga, da na podlagi prvega odstavka 24. člena in drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče. Ker je vključitev v program aktivne politike zaposlovanja opredeljena kot temeljna pravica brezposelne osebe, meni, da spori med zavodom in zavarovancem iz tega naslova ustrezajo kriterijem socialnega spora iz 7. člena ZDSS-1. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Na podlagi določb 4.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Ur. l. RS, št. 5/91 - 65/00) je vključitev v program aktivne politike zaposlovanja opredeljena kot temeljna pravica brezposelne osebe. V 48. členu ZZZPB so predvideni različni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, od katerih so nekateri namenjeni neposredno brezposelnim osebam oziroma zavarovancem, nekateri pa delodajalcem kot pomoč pri ohranjanju zaposlitev in ustvarjanju možnosti za nove zaposlitve. Tako je v 49. členu iz naslova vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja v okviru sredstev za zaposlovanje predvideno kritje različnih stroškov brezposelnim osebam, med drugimi tudi stroškov poklicnega usposabljanja zaradi novih možnosti zaposlovanja. Drugi ukrepi aktivne politike zaposlovanja pa se izvajajo v sodelovanju med zavodom in delodajalcem oziroma drugimi subjekti iz tretjega odstavka 48. člena ZZZPB.

V sporu med zavodom in delodajalcem, ki sodeluje pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, je sodišče že zavzelo stališče, da ne gre za socialni spor, temveč za premoženjski spor iz civilnopravnega razmerja, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (glej zadeve opr. št. VIII R 14/2004, VIII R 22/2004, VIII R 23/2004 in VIII R 7/2005). Čeprav je šlo tudi v teh zadevah za spor o pravicah iz aktivne politike zaposlovanja, ni šlo za spor med zavodom in zavarovancem oziroma brezposelno osebo, temveč za spor med zavodom in tretjim subjektom, ki le (pogodbeno) sodeluje pri zagotavljanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Na podlagi določb 3. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja socialno sodišče stvarno pristojno za naslednje spore: a) o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje; b) o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje; c) o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in štipendiji za nadarjene; č) o posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katerega je odločilen premoženjski cenzus; na podlagi drugega odstavka tega člena pa tudi za odločanje v sporih o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev.

Poleg omejitve na spore o pravici in obveznosti s področja zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja (vključno s štipendiranjem in posojili za študij ob upoštevanju socialnih kriterijev) je bistveni element socialnega spora na podlagi gornjih določb, da gre za spor med zavodom in zavarovancem oziroma uživalcem pravice iz naslova brezposelnosti ter pravice do štipendije ali posojila. Glede na to se tudi spor med zavodom in zavarovancem oziroma drugo brezposelno osebo o vrnitvi sredstev, ki so bila izplačana v okviru vključitve takšne osebe v program aktivne politike zaposlovanja neposredno brezposelni osebi ali na podlagi dogovora med zavodom in to osebo, šteje za socialni spor v smislu določb 1. alinee drugega odstavka 7. člena ZDSS-1. Ker gre v tej zadevi za spor med zavodom in zavarovanko oziroma brezposelno osebo o vračilu sredstev, ki so bila v okviru vključitve v program aktivne politike zaposlovanja na podlagi pogodbe s toženko izplačana za njeno izobraževanje v smislu širitve njenih zaposlitvenih možnosti, je glede na gornje opredelitve sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je na podlagi 3. točke 12. člena ZDSS-1 stvarno pristojno za odločanje v socialnih sporih za celotno območje Republike Slovenije.