Jedro

Izpodbijani sklep občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi za razlastitev ne predstavlja upravnega akta, ki se izda v upravnem postopku v okviru izvrševanja upravne funkcije, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepoma je občinski svet zgolj ugotovil obstoj pravnega interesa za začetek razlastitvenega postopka na podlagi določb Zakona o cestah ter ZUreP-2, katerega uvedbo bo občina kot upravičena predlagateljica predlagala pri upravni enoti, ki je v upravnem postopku pristojna oblastno odločati o predlagani razlastitvi, torej o morebitnem posegu v lastninsko pravico tožeče stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom št. 03201-11/2020-017 z dne 22. 10. 2020 je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 13. redni seji v 1. členu ugotovil, da je ureditev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 453/4, k.o. ..., v javno korist, saj čezenj poteka kategorizirana javna pot ... . Iz 2. člena izhaja, da občinski svet pooblašča župana občine Hoče-Slivnica, da pri pristojni upravni enoti v skladu z 199. in 205. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) vloži zahtevo za razlastitev na nepremičnini parc. št. 453/4, k.o. ..., in da v sodelovanju s strokovnimi službami naredi vse potrebno, da se prične postopek nujne razlastitve v javno korist. V 3. členu sklepa pa je bilo določeno, da sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep tožeči stranki vlagata tožbo v tem upravnem sporu, v kateri pojasnjujeta, da sta solastnika zemljišča s parc. št. 452/4, k.o. ..., in da izpodbijani sklep poseg v njuno lastninsko pravico. Navajata, da javna cesta ne poteka po celotni parceli, ampak samo po njenem delu, zato ni izkazana javna korist za razlastitev celotne parcele. V tožbi predlagata, da sodišče sklep razveljavi.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka očitke zavrača kot neutemeljene in sodišču predlaga, da izpodbijani sklep vzdrži v veljavi.

4. Tožba je nedovoljena.

5. V obravnavani zadevi tožnika izpodbijata sklep, s katerim je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica ugotovil obstoj javne koristi za uvedbo razlastitvenega postopka na nepremičnini parc. št. 453/4, k.o. ....

6. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Tako sodišče pri predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu. Sodišče je na razloge iz 36. člena ZUS-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

7. Iz zakona tako izhajata dva temeljna pogoja, ki jih je treba pri presoji, ali je posamezna odločitev upravni akt upoštevati: 1. formalni pogoj, saj so formalno lahko to le tisti akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil (organi v 1. členu ZUS-1) in 2. materialni pogoj, to so tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v njen pravni položaj. Zato akt, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in ki ni utemeljen na normi javnega prava, ki ga organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu, v pravni položaj tožnika ne posega. Tako se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev do pravice ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev strankinega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava.1

8. Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep občinskega sveta ne predstavlja upravnega akta, ki se izda v upravnem postopku v okviru izvrševanja upravne funkcije, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepoma je občinski svet zgolj ugotovil obstoj pravnega interesa za začetek razlastitvenega postopka na podlagi določb Zakona o cestah ter ZUreP-2, katerega uvedbo bo občina kot upravičena predlagateljica predlagala pri upravni enoti, ki je v upravnem postopku pristojna oblastno odločati o predlagani razlastitvi, torej o morebitnem posegu v lastninsko pravico tožeče stranke. V razlastitvenem postopku, kolikor bo do njega prišlo, bo tožeča stranka imela možnost uveljavljati ugovore glede obstoja javnega interesa in druge ugovore, s katerimi bo lahko učinkovito varovala svoj pravni položaj pred morebitnim nezakonitim posegom v njeno lastninsko pravico. Zoper odločbo o razlastitvi, če bo ta izdana, bo tožeča stranka imela tudi možnost sodnega varstva pred upravnim sodiščem.2

9. Ker izpodbijani sklep ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Več o tem M. Dobravec Jalen, B. Domjan Pavlin, M. Faganel, P. Golob, E. Kerševan, A. Kmecl, R. Pirnat, N. Smrekar, T. Steinman, Z. Štucin in B. Žuber: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, 1. knjiga, Lexpera, GV založba Ljubljana 2019, komentar k 2. členu, str. 19 do 21. 2 Po uveljavljeni upravno sodni praksi upravni spor ni dopusten niti zoper sklep o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2. Sodno varstvo v upravnem sporu je stranki zagotovljeno šele zoper odločbo o razlastitvi, ki je izdana na podlagi 203. člena ZUreP-2 (sklep Upravnega sodišča RS opr. št. IV U 183/2018 z dne 20. 3. 2019 ter sklep opr. št. I U 515/2020 z dne 2. 7. 2020).