Jedro

V skladu s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 se registrski postopek prekine, če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke drugega odstavka tega člena. V obravnavani zadevi je poslovodstvo predlagatelja vpisa sicer predložilo izjavo, da nihče od delničarjev ni vložil izpodbojne tožbe, je pa tretji (družbenik družbe R.T. d.o.o, večinskega delničarja predlagatelja vpisa) 16. 9. 2013 registrsko sodišče obvestil, da je vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine družbe P. d.d. o soglasju k delitvi družbe z dne 23. 8. 2013. Takšna (pravočasno vložena) tožba pa ima po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 za posledico prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku. Gre za t.i. registrsko zaporo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za odločitev o predlogu za prekinitev postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom postopek za vpis oddelitve pri družbi P., k. in p. h. d.d., R., L. u. 5, M.S., prekinilo. Sklicevalo se je na 33. člen Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg).

2. Odločbo s pritožbo izpodbijata predlagatelj postopka in družba H. & H. d.o.o, ki zatrjuje obstoj pravnega interesa za vložitev pritožbe.

Pritožujeta se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), 39. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in 19. členom ZSReg.

Predlagatelj vpisa očita sodišču prve stopnje, da bi moralo v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZSReg samo rešiti predhodno vprašanje in opraviti vpis. Med udeležencema je namreč sporno pravno vprašanje - ali je sklep skupščine veljaven in zakonit. Tretji, K. m.t.s. d.d., v skladu s 17. členom ZSReg ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v postopku. O tem, da vpisana statusna sprememba bistveno posega njegov pravni in premoženjski položaj, govori le na načelni ravni. Ne konkretizira, zakaj z oddelitvijo dela premoženja in ustanovitvijo nove družbe ne soglaša, v čem bo to zanj slabše, kje in kako bo oškodovan. Pritožnica poudarja, da nobenemu delničarju, niti tretjemu, z oddelitvijo in nastankom dveh ločenih družb ne bo nastala nikakršna škoda, saj se kapitalska razmerja ohranjajo oziroma ostajajo enaka v obeh družbah. V zvezi s tem se predlagatelj vpisa sklicuje na odločbo VSL IV Cpg 24/2004 in poudarja, bo njemu, če se vpis ne izvede, nastala ekonomska škoda.

Predlagatelj vpisa opozarja tudi na določbo četrtega odstavka 590. člena ZGD-1 in poudarja, da že iz listin izhaja da zatrjevani ničnostni razlogi niso podani, tretjemu pa za razliko od predlagatelja, ne nastaja nobena škoda. Glede na to mora registrsko sodišče v skladu s petim odstavkom 590. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) pretehtati, kakšna je sploh verjetnost, da bi tretji s tožbo uspel, v primerjavi s škodo, ki bi zaradi (ne)vpisa nastala predlagatelju. Registrsko sodišče je dolžno „prebiti registrsko zaporo“ in odločiti o vpisu.

Predlagatelj vpisa se primarno zavzema, da se njegovi pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da pritožbeno sodišče samo odloči o predhodnem vprašanju - da „prebije registrsko zaporo“ in postopka ne prekine, ampak izvede vpis delitve v sodni register. Podrejeno se zavzema za njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločitev.

3. Tudi družba H. & H. d.o.o. poudarja, da tretji, kot manjšinski družbenik družbe R. T. d.o.o., ni izkazal pravnega interesa za sodelovanje v postopku. Sodišče prve stopnje tega sploh ni presojalo, na ta način pa je kršilo določbo 17. člena ZSReg. V primeru, da bi to storilo, bi ugotovilo, da bo škoda dejansko nastala subjektu vpisa in delničarjem, ki izkazujejo realen nastanek škode.

Družba H. & H. d.o.o. predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni, tako da predlogu za vpis pred pravnomočnostjo odločitve o tožbenem zahtevku tretjega ugodi oziroma jo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

4. Tretji, K. m.t.s. d.d., je odgovoril na obe pritožbi, predlagatelj vpisa pa na pritožbo družbe H. & H. d.o.o., slednja pa na pritožbo predlagatelja vpisa. Tretji navedbam v obeh pritožbah nasprotuje in predlaga, da se kot neutemeljeni zavrneta. Predlagatelj in družba H. & H. d.o.o pa s pritožbo drug drugega soglašata in predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbama ugodi.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 39. členom ZNP in 19. členom ZSReg). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločitev, da se postopek vpisa v register prekine, napačno oprlo na določbo 33. člena ZSReg. Pri presoji, ali obstoje pogoji za izdajo takšnega procesnega sklepa, bi moralo upoštevati 590. v zvezi s 634. členom ZGD-1. 7. Sodišče druge stopnje je v nadaljevanju presojalo, ali je družba H. & H. d.o.o. izkazala pravni interes za vložitev pritožbe.

8. V skladu s prvim odstavkom 36. člena ZSReg lahko sklep o vpisu v sodni register izpodbija tudi tisti, ki meni, da je bila s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Ker je družba H. & H. d.o.o. večinski delničar družbe P d.d. (predlagatelja vpisa), premoženjska škoda, ki zaradi kasnejšega vpisa delitve v sodni register lahko nastane družbi P. d.d., pa posredno vpliva tudi na njegov položaj, ni dvoma, da ima pravni interes za vložitev pritožbe.

9. Tretji (K. m.t.s. d.d.), ki je priglasil udeležbo v registrskem postopku, je pravilno opozoril na določbo tretjega odstavka 590. člena ZGD-1, ki se glede na določbo 634. člena (drugi odstavek)(1) smiselno uporablja tudi pri vpisu delitve (z ustanovitvijo nove družbe) v sodni register, iz katere izhaja, da se v primeru, če je bila proti sklepu skupščine o soglasju za pripojitev(v obravnavanem primeru o soglasju za delitev) pravočasno vložena tožba na izpodbijanje tega sklepa ali na ugotovitev njegove ničnosti, o tožbenem zahtevku pa še ni pravnomočno odločeno, registrski postopek prekine.

10. Po stališču pravne teorije, ki mu sledi tudi sodna praksa, prekinitev postopka po tretjem odstavku 590. člena ZGD-1 nima narave prekinitve postopka zaradi odločanja o predhodnem vprašanju po 33. členu ZSReg. Postopek se v skladu s citirano zakonsko določbo ne prekine zato, ker bi bila sporna dejstva, pomembna za odločitev o predhodnem vprašanju - obstoju ali neobstoju materialno pravnega razmerja (izpodbojnost sklepa skupščine niti nima narave predhodnega vprašanja v postopku odločanja v sodni register), temveč se prekine zaradi obstoja procesne ovire (Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, N. Plavšak, str. 499).

11. V tem kontekstu velja pripomniti, da se v skladu s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 registrski postopek prekine, če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke drugega odstavka tega člena. V obravnavani zadevi je poslovodstvo predlagatelja vpisa sicer predložilo izjavo, da nihče od delničarjev ni vložil izpodbojne tožbe, je pa tretji (družbenik družbe R-T. d.o.o, večinskega delničarja predlagatelja vpisa) 16. 9. 2013 registrsko sodišče obvestil, da je vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine družbe P. d.d. o soglasju k delitvi družbe z dne 23. 8. 2013. Takšna (pravočasno vložena) tožba pa ima po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 za posledico prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku. Gre za t.i. registrsko zaporo.

12. Ker (že) vložitev tožbe (na ugotovitev ničnosti) predstavlja procesno oviro za nadaljevanje postopka, tretjemu, družbi K.m.t.s. d.d., ni mogoče odreči pravnega interesa za udeležbo v registrskem postopku (primerjaj 17. člen ZSReg (2)), še posebej zato, ker zaradi posledic vpisa delitve v sodni register (vpis je konstitutivne narave) sklepa o soglasju za delitev ni več mogoče razveljaviti oziroma ugotoviti njegove ničnosti (vzpostavitev pravnega stanja pred vpisom v register ni mogoča). Njegov pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 13. Ima pa registrsko sodišče možnost, da se registrski zapori, zaradi vložene tožbe je lahko registrski vpis bistveno odložen, s tem pa ogrožen interes družbe, da se deli, izogne. Zakon v četrtem odstavku 590. člena ZGD-1 pooblašča sodišče, da postopka odločanja o vpisu ne prekine oziroma sklep o prekinitvi postopka (če ga je pred tem že izdalo) razveljavi in opravi vpis delitve še pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku, če ugotovi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu, in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Katere okoliščine sodišče pri tej presoji upošteva, izhaja iz petega odstavka 590. člena ZGD-1.(3) Prav na to, da znatno prevladuje interes za odločitev o vpisu po četrtem odstavku 590. člena ZGD-1, pa se je v postopku na prvi stopnji v vlogi z dne 15. 10. 2013 smiselno skliceval predlagatelj vpisa. Zatrjeval je, da tretji (manjšinski družbenik večinskega delničarja predlagatelja vpisa) ni izkazal, da mu bo z delitvijo družbe nastala kakršnakoli škoda, kar pa ne velja za predlagatelja vpisa (ekonomske razloge za delitev je mogoče najti v delitvenem načrtu, izpostavljeni pa so bili tudi na skupščini).

14. Ker je registrsko sodišče pri odločanju o predlogu za prekinitev postopka napačno uporabilo določbo 33. člena ZSReg, presoje po četrtem v zvezi s petim odstavkom 590. člena ZGD-1 glede vprašanja, ali prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu, pa ni opravilo, je bilo treba izpodbijano določbo razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 39. člena ZSReg).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 39. členom ZNP in 19. členom ZSReg.

Op. št. (1): Za predlog vpisa delitve se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 590. člena, razen 2. in 8. točke ter tretjega do petega odstavka 590. člena tega zakona.

Op. št. (2): Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni predlagatelj ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno določbo prizadet. Op. št. (3): Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, registrski organ upošteva pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo, ki lahko družbam, udeleženim pri pripojitvi, zastane zaradi poznejšega vpisa.