Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nenastanek škode ni pogoj za izdajo predhodne odredbe. Kot je bilo navedeno, je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkazana verjetnost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Pri tem pa zadostuje izkazan obstoj objektivne nevarnosti in ne subjektivne.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19. 05. 2011, P 646/2011-I-12, s katerim je sodišče dovolilo, da se pri nepremičnini tožene stranke v korist tožeče stranke vknjiži predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve v znesku 93.957,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2010 dalje do plačila.
2. Tožena stranka je proti takšnemu sklepu vložila pravočasno pritožbo, v kateri pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in predlog za predznambo zastavne pravice zavrne. Navaja, da je tožeča stranka dosegla izdajo sklepa o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna listina, saj je v izvršilnem predlogu navedla kot podlago izpisek iz poslovnih knjig, kar pa ni pogodba, ki jo je kasneje predložila. Sodišče prve stopnje je zgolj pavšalno zavrnilo njene trditve, da trditve tožeče stranke o njenem slabem finančnem položaju niso utemeljene. Prav tako pavšalen in arbitraren je njegov zaključek, da toženi stranki zaradi predznambe zastavne pravice na nepremičnini ne bo nastala škoda. Ne drži, da je zgolj na splošno zatrjevala, da je tožeča stranka njen dolžnik, saj je v ta namen predlagala vpogled v pravdni spis. Za konec je navedla še, da zaradi neobstoja nevarnosti, da bo tožena stranka z nepremičnino razpolagala, niso izpolnjeni pogoji za vpis zaznambe zastavne pravice.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predhodna odredba se izda na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ). Takšno odločbo predstavlja tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 04. 01. 2011, VL 191893/2010, v njegovem dajatvenem delu in odločitvi o izvršilnih stroških. V postopku izdaje predhodne odredbe sodišče ne preverja zakonitosti odločbe, ki je podlaga za njeno izdajo, zato pritožbene navedbe o tem, da listina, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, ni verodostojna listina, niso relevantne.
5. Tožeča stranka je verjetno izkazala slabo finančno stanje tožene stranke oziroma pogoj objektivne nevarnosti iz prvega odstavka 257. člena ZIZ. Pri tem je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zgolj pavšalno zavrnilo trditve tožene stranke o neutemeljenosti trditev tožeče stranke o njenem slabem finančnem stanju. Dejstvo, da se je izguba tožene stranke v letu 2009 zmanjšala proti izgubi v letu 2008, še ne pomeni, da tožena stranka ni več v slabem finančnem stanju. Iz podatkov iz izkazov poslovnih izidov res izhaja, da je tožena stranka v letih 2009 in 2010 poslovala z manjšo izgubo kot v letu 2008, a se je njena bilančna izguba v tem obdobju povečala iz -32.850,00 EUR v letu 2008 na -164.666,00 EUR v letu 2010. Navedeno po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne kaže, da bi se finančno stanje tožene stranke izboljševalo oziroma, da naj ne bi bilo slabo, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da tožena stranka ni uspela zavrniti trditev o svojem slabem finančnem stanju. Tožena stranka pa tudi ni zanikala, da ima blokirana oba poslovna računa.
6. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pavšalno in arbitrarno zaključilo, da toženi stranki zaradi predznambe zastavne pravice na nepremičnini škoda ne bo nastala, ker z nepremičnino po lastnih navedbah nima namena razpolagati. Takšen očitek na veljavnost izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva, saj nenastanek škode ni pogoj za izdajo predhodne odredbe. Kot je bilo navedeno, je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkazana verjetnost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Pri tem pa zadostuje izkazan obstoj objektivne nevarnosti in ne subjektivne, kot v pritožbi zmotno zatrjuje tožena stranka in se pri tem sklicuje na 270. člen ZIZ, ki pa velja za začasne odredbe.
7. Vprašanje, ali je tudi tožnik dolžnik tožene stranke, ne vpliva na izpolnjenost pogojev za izdajo predhodne odredbe, zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje glede njegovega zaključka o pavšalnosti trditev tožene stranke o tem dejstvu.
8. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).