Jedro

Bistveni del vsake odločbe je njen izrek, ki mora biti jasen in razumljiv ter dovolj natančno opredeljen, tako da njegova vsebina ne dopušča nikakršnega dvoma o tem, kaj je bilo predmet odločitve. To velja tudi za sklep, s katerim nepravdno sodišče uredi razmerje med udeleženci postopka, čeprav si morda njihovi interesi ne nasprotujejo in med njimi ni spora o pravicah in obveznostih, ki jih sodišče ugotavlja v svojem sklepu. Če gre za pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, pa je treba pri izdaji odločbe upoštevati tudi osnovna pravila zemljiškoknjižnega prava, saj v nasprotnem primeru odločba ni izvršljiva.

Zaradi pomanjkljivosti in nejasnosti sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v V. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da na stavbi z identifikacijsko št. 000, k. o. X na naslovu ... obstaja etažna lastnina in da pripadajoče zemljišče k tej stavbi v obsegu zemljišča pod njo predstavlja parcela št. 2426/84, ki s tem postane splošni skupni del stavbe. Pri njem je nato ugotovilo solastniške idealne deleže v korist posameznih delov stavbe, pri teh pa lastninsko pravico v korist in na ime posameznih udeležencev postopka, tako da so posamezni deli stavbe z ID znakom 000-1, 000-6 in 000-71 pripadli nasprotnemu udeležencu, posamezni del z ID znakom 000-2 prvima dvema predlagateljema, posamezni del z ID znakom 000-3 pa preostalima dvema predlagateljema. Nato je ugotovilo še služnostno pravico hoje in dostopa do posameznega dela stavbe z ID znakom 000-6, ki v naravi predstavlja kurilnico v izmeri 5,6 m2, ob zahodni strani hiše, in posameznega dela z ID znakom 000-7, ki v naravi predstavlja hodnik v izmeri 2,3 m2, v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe iz ID znakom 000-2 in 000-3 za potrebe vdrževanja skupnih naprav in napeljav v kurilnici. Nazadnje je odredilo zemljiškoknjižno izvedbo izdanega sklepa v vrstnem redu zaznambe za vzpostavitev etažne lastnine.

2. Nasprotni udeleženec s pritožbo izpodbija ugotovitev služnostne pravice v navedenem sklepu. Pri tem se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Izrek sklepa je nerazumljiv, saj v njem niso opredeljene služeče nepremičnine, prav tako ne vrsta služnosti. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni pristojno za odločanje o obstoju stvarne služnosti na neidentificiranem delu zemljišča na zahodni strani hiše, saj ne gre za parcelo pod stavbo. Za povrh je služnost med udeleženci sporna. Sodišče je z izpodbijano odločitvijo prekoračilo meje svojega odločanja, obenem pa je kršilo pritožnikovo pravico do izjave v postopku. Poleg tega so predlagatelji ugotovitev služnosti predlagali le na zemljišču, ki se nahaja na zahodni strani hiše in je dogovorno v izključni rabi nasprotnega udeleženca, ne pa tudi na posameznem delu stavbe z ID znakom 000-7. Za odločanje o obstoju stvarne služnosti na tem delu stavbe sodišče ni imelo podlage niti v zakonu. Iz pravnih naslovov predlagateljev in njihovih pravnih prednikov namreč ne izhaja, da bi bila na tem delu stavbe dogovorjena kakršnakoli stvarna služnost dostopa za potrebe vzdrževanja skupnih naprav in napeljav v kurilnici. Pogodbe omenjajo zgolj služnost na vrtu ob zahodni strani hiše. Dejansko stanje je bilo zato napačno ugotovljeno, sodišče pa svoje odločitve v tem delu tudi ni obrazložilo.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Pritožniku očitajo, da doslej ni izrecno nasprotoval obstoju stvarne služnosti v breme svojih nepremičnin. Sicer pa sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na postavljeni predlog.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Bistveni del vsake odločbe je njen izrek, ki mora biti jasen in razumljiv ter dovolj natančno opredeljen, tako da njegova vsebina ne dopušča nikakršnega dvoma o tem, kaj je bilo predmet odločitve. To velja tudi za sklep, s katerim nepravdno sodišče uredi razmerje med udeleženci postopka, čeprav si morda njihovi interesi ne nasprotujejo in med njimi ni spora o pravicah in obveznostih, ki jih sodišče ugotavlja v svojem sklepu. Če gre za pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, pa je treba pri izdaji odločbe upoštevati tudi osnovna pravila zemljiškoknjižnega prava, saj v nasprotnem primeru odločba ni izvršljiva.

6. Sodišče prve stopnje naštetih zahtev v izpodbijanem delu sklepa ni dosledno upoštevalo. Ko je ugotovilo služnostno pravico „hoje in dostopa“ do dveh posameznih delov stavbe (kurilnice z ID znakom 000-6 in hodnika z ID znakom 000-7), je v izreku navedlo samo gospodujoči nepremičnini (posamezna dela stavbe z ID znakom 000-2 in 000-3), ne pa tudi služeče nepremičnine. Služnostna pravica naj bi se izvajala „ob zahodni strani hiše“, vendar tudi trase služnostne poti ni konkretiziralo z natančnejšo navedbo njene lege in dimenzij (širine, dolžine). Za povrh iz izreka ni jasno razvidno, ali služnostna pravica obstaja samo na zemljišču ob stavbi, ali morda tudi na posameznem delu stavbe, ki v naravi predstavlja hodnik z ID znakom 000-7. 7. Zaradi naštetih pomanjkljivosti in nejasnosti sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).2 Ker te kršitve glede na njeno naravo v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo (prvi odstavek 354. člena ZPP) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Takšna odločitev ne bo povzročila hujše kršitve pravice udeležencev postopka do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sklep sodišča prve stopnje je v preostalem delu, kjer je bila vzpostavljena etažna lastnina, že pravnomočen. Poleg tega je sodišče s sklepom z dne 26. 10. 2018 postopek v tej zadevi že razdružilo, tako da se predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi obravnava ločeno.

8. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku odpravi ugotovljeno procesno pomanjkljivost v izreku sklepa. Pri tem naj skrbno presodi, ali je ugotavljanje služnostne pravice na pripadajočem zemljišču3 (ki očitno ni zemljišče pod stavbo) v tem postopku glede na sklep z dne 26. 10. 2018 sploh smotrno, še zlasti ob dejstvu, na katerega upravičeno opozarja pritožba, da je obstoj služnostne pravice med udeleženci postopka sporen (drugi odstavek 30. člena in drugi odstavek 50. člena ZVEtL-1).4

9. O pravici do povračila stroškov za odgovor na pritožbo, ki so jih priglasili predlagatelji, bo odločalo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se v petnajstih dneh od prejema pisnega odpravka sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in ostale udeležence. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ta posamezni del je pri izdaji izpodbijanega sklepa sicer izpadel, a ga je sodišče prve stopnje po pritožbi nasprotnega udeleženca dodalo svoji prvotni odločitvi z dopolnilnim sklepom z dne 18. 6. 2020. 2 Določbe tega zakona se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 216. člena istoimenskega zdaj veljavnega zakona (ZNP-1) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) smiselno uporabljajo tudi v tem postopku. 3 „Ob zahodni strani hiše“ oziroma na vrtu. 4 Kot izhaja iz priloge spisa A4, je pritožnik po pogodbi o prodaji nepremičnine svoj idealni delež pridobil bremen prosto (drugi odstavek 2. člena Pogodbe). Poleg tega sta se prva dva predlagatelja s sodno poravnavo z dne 24. 8. 2020 v pravdi II P 1330/2018 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani (priloga spisa B13) služnostni pravici že odpovedala.