Jedro

Izpodbijani sklep upošteva stališče večinske sodne prakse, po katerem je pravica dediča do nujnega deleža verjetnejša od zahteve za vračunanja daril. Dedna odpravljenost je sicer pravni, ne pa tudi zakonski pojem. V zakonskem izrazju pomeni, da vrednost daril presega vrednost nujnega deleža, ki bi šel dediču (46. člen ZD).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, 1) da se zapuščinski postopek prekine (I. točka izreka), 2) da se dedinjo M.I. napoti na pravdo zaradi ugotovitve, da je dedič A.B. dedno odpravljen, ker vrednost daril, ki jih je prejel od zapustnice in ki naj se vračunajo v dedni delež, presega nujni dedni delež, ki bi ga bil upravičen uveljavljati in 3) da se dedič A. B. napoti na pravdo zoper sodedinji M. I. in A. H. zaradi ugotovitve, da v zapuščino spadajo zlatnina, zlata zapestnica, ogrlica in poročni prstan (III. točka izreka).

2. Dedinja M.I. v pritožbi zoper navedeni sklep v delu, v katerem je napotena na pravdo (I. in II. točka izreka), uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali samo spremeni, tako da se na pravdo napoti dedič A. B. Trdi, da iz podatkov v spisu izhaja bistveno večja verjetnost, da je bil sodedič dedno odpravljen. V oporoki, ki jo dediči priznavajo kot veljavno, jasno izhaja, da je od zapustnice in njenega pokojnega moža prejel nepremičnine parc. št. 3221/2 in 3221/1 obe k.o. Y in parc. št. 1334/0 k.o. X. Sodedič je bil deležen denarne pomoči zapustnice in moža pri nakupih avtomobilov, tj. 1/3 denarja za nakup novega Fiat ..., za nakup rabljenega avta Citroën ... in 20.000 DIN za vozilo Lada. Iz oporoke izhaja, da je zapustnica tudi drugače finančno pomagala dediču, ki je do enaintridetesega leta brezplačno živel pri njej. Glede na to, da vrednost nepremičnine parc. št. 1334/0 k.o. X po darilni pogodbi znaša 12.500 EUR, že samo vrednost tega darila presega vrednost sodedičevega nujnega deleža. Vrednost zapuščine po ugotovitvi sodišča znaša 70.910 EUR, 1/6 tega, kolikor znaša nujni delež, pa 11.818,33 EUR.

3. Sodedič v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z 210. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti vračunanje v dedni delež. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

6. Izpodbijani sklep upošteva stališče večinske sodne prakse, po katerem je pravica dediča do nujnega deleža verjetnejša od zahteve za vračunanja daril. Zapisu v zapustničini oporoki, da je sodedič prejel toliko premoženja, da je dedno odpravljen, ni bila dana premajhna teža. Sodedič je namreč navedbam v oporoki obrazloženo ugovarjal, in sicer, da so bile od treh nepremičnin, navedenih v oporoki, last zapustnice le parc. št. 3221/2 k.o. Y in 1/2 delež parc. št. 1334/0 k.o. X, da navedba o pomoči pri nakupih treh avtomobilov ne drži, ker je bil eden od avtov družinski avto in so ga uporabljali vsi, eno vozilo je kupil iz zneska odškodnine, ki jo je dobil v tistem času, denarni znesek, omenjen v zvezi s tretjim vozilom, pa sta mu starša dala ob odselitvi kot odmeno za njegov vložek v gradnjo in obnovo hiše in gospodarskih poslopij, in da je v času, ko je živel doma, ne da bi za bivanje plačeval, na domačiji tudi delal. Tem navedbam je pritožnica nasprotovala s sklicevanjem na vrednost podarjenih nepremičnin in na navedbe v oporoki. Pritožbeno stališče, da že vrednost podarjenih nepremičnin presega vrednost sodedičevega nujnega deleža, ni utemeljeno niti ob upoštevanju v pogodbi navedenih vrednosti, za kar se zavzema pritožnica. Seštevek polovice navedene vrednosti in vrednost parc. št. 3221/2 (510.000 SIT oziroma 2.128,19 EUR) ne presega vrednosti nujnega deleža. Stališče izpodbijanega sklepa, da so pritožničine trditve o dedni odpravljenosti manj verjetne od trditev sodediča, da vrednost zapustničinih daril ne presega niti ne dosega vrednosti nujnega deleža, je po navedenem pravilno.

7. Ob rob vsebini napotitve pritožbeno sodišče dodaja, da je dedna odpravljenost sicer pravni, ne pa tudi zakonski pojem. V zakonskem izrazju pomeni, da vrednost daril presega vrednost nujnega deleža, ki bi šel dediču (46. člen ZD). Pristojnost za razrešitev tega vprašanja je praviloma v domeni zapuščinskega sodišča in prekinitev postopka praviloma za ugotavljanje navedenega niti ni potrebna. Kljub spornosti vprašanja o dopustnosti zahtevka v smeri ugotovitve o dedni odpravljenosti(1) pritožbeno sodišče ni razveljavilo izpodbijanega sklepa, ker mu pritožnica v tej smeri ni ugovarjala in ker je iz njenih pritožbenih navedb razvidno, da kljub obrazloženemu ugovoru sodediča vztraja pri trditvah o obstoju vseh daril, omenjenih v zapustničini oporoki. Glede na to, da obstoj dela zatrjevanih daril ni bil sporen (sporna je bila le njihova vrednost) in da obstaja verjetnost, da vrednost dokazanih daril ne bo dosegala vrednosti nujnega deleža, pa pritožbeno sodišče opozarja na potrebo po pazljivosti pri oblikovanju tožbenega zahtevka. Prekinitev postopka narekuje namreč že spor o obstoju (in morda tudi vrednosti) daril, ki naj se vračunajo v dedni delež. V obravnavani zadevi se bo lahko pokazalo, da je sodedič darila prejel, vendar ne v višini vrednosti nujnega dednega deleža. Opustitev postavitve (pravilnega) zahtevka v smeri ugotovitve o obstoju daril (v določeni vrednosti) v tožbi bo zato lahko privedla do nepotrebnega podaljšanja zapuščinskega postopka.

8. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Prim. npr. sklep VSL II Cp 2880/2013 z dne 18. 12. 2013.