15. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 1008/2002 z dne 14. 10. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. St 62/99 z dne 9. 7. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnica je kot stečajni upnik v stečajnem postopku prijavila terjatev v višini glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva začetka stečajnega postopka do plačila.

Stečajni senat je potrdil osnutek sklepa za glavno razdelitev stečajne mase. Zoper ta osnutek je pritožnica vložila ugovor, v katerem je uveljavljala pomoto glede prijavljenih stranskih zahtevkov (obresti). Ugovor je Okrožno sodišče zavrnilo.

Pritožnica se je zoper tako odločitev pritožila, Višje sodišče v Mariboru pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Z ustavno pritožbo pritožnica izpodbija obe v izreku navedeni sodni odločbi. Navaja, da je prijavo terjatve v stečajnem postopku vložila po pooblaščeni odvetnici. Po vpogledu v osnutek sklepa za glavno razdelitev je ugotovila, da odvetnica ni prijavila obresti tako, kakor se je z njo dogovorila. Zatrjuje, da so si navedbe v prijavi terjatve nasprotujoče, kar kaže na to, da je šlo za očitno pomoto odvetnice, kar je uveljavljala tudi v ugovoru zoper osnutek za glavno razdelitev stečajne mase in v pritožbi zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča. Ugovor je prvostopenjsko sodišče namreč zavrnilo, s čimer se pritožnica ne strinja. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati ugovorne navedbe in obravnavati njeno prijavo terjatve v skladu s 108. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) kot nerazumljivo oziroma nepopolno vlogo.

Zatrjuje tudi, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer navedlo, da so si trditve v pritožničini prijavi terjatve nasprotujoče, vendar tega pri odločitvi ni upoštevalo. S temi navedbami zatrjuje kršitev pravice do popravka in odgovora iz 40. člena Ustave.

Pritožnica v ustavni pritožbi med drugim ponavlja argumente, s katerimi ni uspela v ugovornem in pritožbenem postopku, predvsem pa oporeka pravilnosti uporabe procesnega prava. Ustavno sodišče zato pojasnjuje, da se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je glede na 50. člen Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) le, da ugotovi, ali ni bila z izpodbijanimi sodnimi odločbami pritožniku kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Z navedbami v ustavni pritožbi pa pritožnica takšnih kršitev ne izkaže.

Pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do popravka in odgovora iz 40. člena Ustave, vendar zmotno razume njen pomen. Ta pravica namreč zagotavlja pravico do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, prav tako pa zagotavlja pravico do odgovora na objavljeno informacijo. Ne zagotavlja pa pravice do popravka vloge v sodnih postopkih (108. člen ZPP), kakor to zmotno misli pritožnica. Zgolj dejstvo, da pritožnica s pravnim sredstvom zoper izpodbijano sodno odločbo ni uspela, pa še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Ker ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno.

Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger