Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obdobju od cenitve nepremičnin, ki je bila opravljena v septembru 2020, je bilo opravljenih že pet javnih dražb (dve posamični in tri skupne), zadnja 20. 2. 2024. Ker so že te pokazale, da kupcev za nakup nepremičnine po izklicnih cenah ni, za izdelavo novega cenitvenega elaborata, za kar se zavzema pritožnica, ni potrebe.
Prvi sklep o prodaji, ki je bil izdan 12. 11. 2020, namreč ne omogoča ponavljanja javne dražbe na podlagi tega sklepa z zniževanjem izklicne cene. To pa pomeni, da je sodišče pri naslednjih dražbah lahko znižalo izklicno ceno tudi za več kot 10 %.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji nepremičnega premoženja stečajne dolžnice in sicer: ID znak 000 2/2, v lasti do ½ (ene polovice) odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 50.400,00 EUR, varščina pa v višini 5.040,00 EUR, ter da se premoženje prodaja skupaj s solastniškim deležem stečajnega dolžnika, katerega postopek osebnega stečaja se pri tem sodišču vodi pod opr. št. St 0000/2020.
2.Dolžnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3.Upravitelj je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Pritožnica navaja, da izdani peti dodatni predlog prodaje premoženja stečajne dolžnice z dne 23. 2. 2024 in zahteva za mnenje ločitvenega upnika (vsi ločitveni upniki) opr. št. St 0000/2018 – 226 z dne 23. 2. 2024, nista veljavna, ker se kot ločitvena upnica navaja Banka A., Republika Avstrija, ki v tem obdobju ni več obstajala.
6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odvetnica B. B., z vlogo z dne 30. 8. 2023 obvestila sodišče, da je prišlo do spojitve dveh bank, in sicer A. in C., in zaradi tega tudi do spremembe naziva upnice, ki sedaj glasi: D., s sedežem v Paldau. Vlogi je priložila overjen prevod uradnega potrdila mag. E. E., javnega notarja iz Lipnice, ki je v skladu s členom 89.a Notarskega reda na podlagi elektronskega vpogleda v knjigo firm Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve Graz potrdil: 1. da se je A. kot prenesena družba na podlagi spojitvene pogodbe z dne 25. 5. 2022 in sklepa generalne skupščine z dne 15. 6. 2022 spojila s C., kot prevzemno družbo; 2. da je slednja s sklepom generalne skupščine z dne 15. 6. 2022 spremenila statut in naziv firme v D. ter 3. da je D. pravna naslednica A.
7.Zahteva za mnenje ločitvenega upnika, ki je bila naslovljena na vse ločitvene upnike, je bila torej naslovljena na D. kot pravno naslednico A. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je v predlogu upravitelja za prodajo premoženja z dne 23. 2. 2024 kot upnica prvega vrstnega reda še vedno navedena slednja.
8.Sodišče prve stopnje o spremembi upnika še ni odločilo. Zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, ki jih pritožnica podaja v tej smeri, ne bo odgovarjalo.
9.Pritožnica trdi, da je v izpodbijanem sklepu določena izklicna cena v višini 50.040,00 EUR prenizka, saj so cene nepremičnin v Republiki Sloveniji od leta 2021 do leta 2023 višje za 33,8 %. Izklicna cena naj bi bila nerealna in podcenjena glede na trenutno dejansko vrednost nepremičnine. Kot dokaz prilaga podatke Statističnega urada Republike Slovenije o indeksih cen stanovanjskih nepremičnin za leta 2021, 2022 in 2023.
10.Iz spisovnih podatkov izhaja, da so se v roku enega leta opravile tri javne dražbe za prodajo solastniškega deleža na nepremičnini, ki je predmet izpodbijanega sklepa, skupaj s solastniškim deležem stečajnega dolžnika, katerega postopek osebnega stečaja se pri tem sodišču vodi pod opr. št. St 0000/2020 (skupna javna dražba), in sicer 9. 1. 2023 z izklicno ceno 84.400,00 EUR, 2. 8. 2023 z izklicno ceno 75.600,00 EUR in 20. 2. 2024 z izklicno ceno 60.480,00 EUR. Vse dražbe so bile neuspešne. Iz navedenega izhaja, da zanimanja kupcev za nakup predmeta prodaje za izklicno ceno 60.480,00 EUR ni. Zato je utemeljeno znižanje izklicne cene na 50.400,00 EUR. Ali je ta „realna“ oziroma ali predstavlja ceno, za katero so kupci pripravljeni kupiti solastniški delež na zgoraj navedeni nepremičnini, se bo pokazalo na javni dražbi. Ker bo ta potekala z zviševanjem izklicne cene, ni bojazni, da se bo nepremičnina zaradi znižanja izklicne cene prodala slabše.
11.Pritožnica torej ne more uspeti s trditvijo, da je izklicna cena prenizka, ker so se cene nepremičnin v Republiki Sloveniji v zadnjih treh letih zvišale za 33,8 %.
13.Pritožnica nadalje neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v izpodbijanem sklepu pri določitvi izklicne cene določilo ceno, ki je znižana za približno 20 %, kar naj bi bilo v nasprotju s tretjim odstavkom 331. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
14.V skladu s tretjim odstavkom 331. člena ZFPPIPP lahko sodišče, če s prvim sklepom o prodaji kot način prodaje določi javno dražbo ali zavezujoče zbiranje ponudb, v tem sklepu določi tudi, da se lahko javna dražba ali postopek zbiranja ponudb enkrat ali večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen. V tem primeru mora sodišče v sklepu o prvi prodaji določiti tudi delež, za katerega se sme v ponovljenem postopku znižati izklicna ali izhodiščna cena. Ta delež ne sme biti večji od 10 % izklicne ali izhodiščne cene v prejšnjem, neuspešnem postopku.
15.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje takšnega sklepa ni izdalo. Prvi sklep o prodaji, ki je bil izdan 12. 11. 2020, namreč ne omogoča ponavljanja javne dražbe na podlagi tega sklepa z zniževanjem izklicne cene. To pa pomeni, da je sodišče pri naslednjih dražbah lahko znižalo izklicno ceno tudi za več kot 10 %.
16.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
17.Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).