Jedro

Konkludentnemu ravnanju je pripisati pomen privolitve zgolj tedaj, če je tožeča stranka za prenos Pogodbe vedela. Ključno je torej, kdaj in kdo je bil s strani tožeče stranke obveščen (direktor tožeče stranke ali zgolj njeni delavci). Tožeča stranka je namreč pravna oseba, zato lahko pravno zavezujoča dejanja opravi le tisti, ki je pooblaščen za njeno zastopanje. Ločiti je tako obvestilo oziroma seznanitev z dejstvom prenosa pogodbe in dejstev o privolitvi v prenos pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je Pogodba o opravljanju storitev svetovalnega inženiringa in strokovnega nadzora pri gradnji poslovnega trgovskega centra E. na območju urejanja X, št. 45-VII/2011, ki sta jo pravdni stranki sklenili 23.7.2001 (v nadaljevanju Pogodba), razvezana, ter plačilo 1.965.141,00EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 14.983,40 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Napada zaključek sodišča, da je tožena stranka Pogodbo prenesla na družbo N. d.o.o.. Poudarja, da sama ni soglašala, da bi bila tožena stranka s tem prosta svojih obveznosti po Pogodbi, pač pa je pristala je le na to, da družba N. d.o.o. izpolnjuje obveznosti tožene stranke. Tožeča stranka nikoli ni bila pozvana, da se izjavi o prenosu, zato ni mogoče domnevati, da je s sprejemanjem izpolnitve privolila v prenos Pogodbe. Sodišču očita, da je zagrešilo procesno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ni opredelilo do njenih navedb o ugovoru družbe N. d.o.o. v drugem postopku, da ni pogodbena stranka, ter nadalje, ker ni pojasnilo, zakaj ravnanj družbe N. d.o.o. ni mogoče interpretirati kot pristopa k dolgu.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V pritožbi uveljavljena procesna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj je sodišče prve stopnje v zadostni meri pojasnilo razloge za svojo odločitev, tako da je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti.

6. Pač pa pritožba upravičeno graja materialnopravni zaključek sodišča, da je tožena stranka Pogodbo z dne 23.7.2001 veljavno prenesla na družbo N. d.o.o., zaradi česar ni več pasivno legitimirana za vodenje predmetnega postopka.

7. V skladu z določbo 122. člena Obligacijskega zakonika (OZ) lahko vsaka stranka v dvostranski pogodbi prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki s tem postane imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, vendar le, če v to privoli druga pogodbena stranka.

8. Pritožbeno sporno je predvsem vprašanje, ali je tožeča stranka privolila v takšno spremembo, torej, ali prenos Pogodbe učinkuje tudi v razmerju do tožeče stranke.

9. Pritožbeno sodišče načeloma pritrjuje stališču sodbe, da je o takšni privolitvi mogoče sklepati tudi na podlagi ravnanja stranke in ni potrebno, da je ta izrecno izražena.

10. Konkludentnemu ravnanju pa je pripisati takšen pomen zgolj tedaj, če je tožeča stranka za prenos Pogodbe vedela. Ključno je torej, kdaj in kdo je bil s strani tožeče stranke obveščen (direktor tožeče stranke ali zgolj njeni delavci). Tožeča stranka je namreč pravna oseba, zato lahko pravno zavezujoča dejanja opravi le tisti, ki je pooblaščen za njeno zastopanje. Ločiti je tako obvestilo oziroma seznanitev z dejstvom prenosa pogodbe in dejstev o privolitvi v prenos pogodbe.

11. O teh odločilnih dejstvih izpodbijana sodba nima razlogov, kar pomeni, da sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega stališča ni ugotovilo vseh, za odločitev pomembnih dejanskih okoliščin.

12. Pritožbeno sodišče je pritožbi zato ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje novo sojenje (355. člen ZPP).

13. V ponovljenem postopku bo treba razčistiti zgoraj navedene okoliščine ter izvedene dokaze oceniti na način, kot to določa 8. člen ZPP. Le v primeru, da bo tožena stranka z gotovostjo dokazala, da je tožeča stranka za njihov interni dogovor o prenosu Pogodbe vedela in s tem tudi soglašala, se bo svoje obveznosti lahko razbremenila z ugovorom pomanjkanja pasivne legitimacije.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.