Jedro

V zvezi z vrstnim redom stvarnih in izvedenih pravic 6. člen SPZ določa, da ima prej pridobljena prednostna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno pravico iste vrste. To načelo je dosledno upoštevano tudi v petem odstavku 371. člena ZFPPIPP, ki določa, da se terjatve zavarovane z ločitvenimi pravicami plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločitev_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase (procesno dejanje 190, v nadaljevanju p. d.): 1) ugodilo ugovorom upnika A., d. o. o. in Banke d. d., proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase v delu, ki se nanaša na način določitve prve in druge razdelitvene mase v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase za poplačilo ločitvenih upnikov tako, da se oblikuje ena posebna razdelitvena masa in se poplačata le ločitvena upnika A., d. o. o. in Banka d. d. (točka 1.1.1. izreka), 2) ugodilo ugovoru upnika Banka d. d., proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase v delu, ki določa, da stroške unovčenja posebne stečajne mase v višini 157.376,16 EUR nosita upnika (točka 1.1.2. izreka), 3) ugodilo ugovoru upnika A., d. o. o., proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase v delu, ki se nanaša na višino z ločitveno pravico zavarovane terjatve, ki se upošteva pri razdelitvi, kar znaša 431.992,47 EUR s pripadki (skupaj 543.279,35 EUR) (točka 1.1.3. izreka), 4) zavrnilo ugovor upnika Banka d. d., proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase, in sicer v delu, ki se nanaša na določitev upnika Banka d. d., kot ločitvenega upnika prvega vrstnega reda (točka 1.2. izreka). Odločilo je, da se razdelitev posebne razdelitve mase opravi na podlagi končnega načrta posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020 (p. d. 189), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (točka 2. izreka).

_**Pritožba**_

2. Zoper uvodoma navedeni sklep je pritožbo vložil upnik Banka d. d. (p. d. 191). Odločitev sodišča prve stopnje je izpodbijal v točki 1.2. izreka in v točki 2. izreka, v delu, v katerem je sodišče prve stopnje sklenilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020, v katerem je upnik Banka d. d. naveden kot ločitveni upnik drugega vrstnega reda (točka 2 končnega načrta) in v stroškovnem delu (točka 3 in 4 končnega načrta). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bo ugodeno ugovoru upnika Banka d. d. proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase v delu, ki se nanaša na določitev upnika kot ločitvenega upnika prvega vrstnega reda ter končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020 nadomesti z novim, ki bo sledil pritožbenim navedbam upnika Banka d. d. glede točke 2 in 4 končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020. 3. Upnik Banka d. d. navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je novela ZZK-1C možnost zamenjave vrstnega reda hipotek ukinila, ker so bila črtana določila 191. in 192. člena ZZK in stvarnopravno razpolaganje z vrstnim redom hipoteke ni več mogoče. Sodišče prve stopnje je spregledalo dve izjemi, ki spremembo vrstnega reda hipoteke še vedno omogočata. Hipotekarni upnik lahko utesni hipoteko tako, da vrstni red uresničitve poplačilnega upravičenja, ki ga vključuje hipoteka, podredi poplačilnemu upravičenju vključenemu v pozneje pridobljeni hipoteki. Takšna utesnitev učinkuje proti vsakokratnemu novemu imetniku hipoteke in proti lastniku nepremičnin. Podobne učinke je mogoče doseči tudi tako, da se hipotekarni upnik z boljšim vrstnim redom s posebno izjavo odpove prednosti pri poplačilu v korist hipotekarnega upnika s slabšim vrstnim redom.

4. Družba B., d. o. o. je upniku Banka d. d. 26. 8. 2015 dala soglasje, da se terjatev iz naslova hipoteke z ID pravico 001 (hipoteka 1) poplača šele po poplačilu terjatve zavarovane s hipoteko ID pravice 002 (hipoteka 2). B., d. o. o. je s tem na upnika izrecno prenesel prednostno poplačilno upravičenje, ki mu je pripadalo na podlagi hipoteke 1. Opisano razpolaganje ima vse značilnosti zemljiškoknjižnega dovolila primernega za vpis zaznambe podelitve vrstnega reda poplačila pozneje pridobljeni hipoteki. Utesnitev hipoteke kot oblikovalno upravičenje je med B., d. o. o. in upnikom Banka d. d. učinkovalo že z izstavitvijo soglasja z overjenima podpisoma zakonitih zastopnikov B., d. o. o. Slednje potrjuje tudi ustaljena sodna praksa, ki izrecno določa, da je treba koncept lastninske pravice v pričakovanju upoštevati tudi pri izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila v zvezi z izvedenimi stvarnimi pravicami. Takšno razpolaganje zato učinkuje tudi proti A., d. o. o. kot pravnemu nasledniku B., d. o. o. V trenutku, ko je upnik Banka d. d. prejel soglasje B., d. o. o., je podreditev vrstnega reda pričela učinkovati v njegovo korist (28. člen OZ v zvezi s 14. členom OZ). A., d. o. o. kot prevzemnik terjatve s strani B., d. o. o. z vsemi pravicami in omejitvami ne more več enostransko preklicati pravnih učinkov podreditve vrstnega reda prednostnega poplačilnega upravičenja iz hipoteke. A., d. o. o. je bil ob odstopu terjatve zavarovane s hipoteko jasno obveščen o predreditvi vrstnega reda prednostnega poplačilnega upravičenja, soglasje pa je bilo tudi priloga pogodbe. Vsled navedenega A., d. o. o. ne varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ oziroma prvi odstavek 8. člena ZZK-1). Posameznik se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z resničnim. S prenosom zavarovane terjatve po pogodbi je skladno z učinkom akcesornosti na A., d. o. o. prešla tudi hipoteka 1 s takšnimi pravnimi značilnostmi kot je pred cesijo pripadala odstopniku B., d. o. o.. A., d. o. o. je s podreditvijo vrstnega reda poplačilnega upravičenja iz hipoteke 1 tudi izrecno soglašal ob prevzemu terjatve, kar jasno izhaja iz pogodbe.

5. Oblikovalni učinek podreditve vrstnega reda je nastopil že z izdajo soglasja s strani B., d. o. o., zato je A., d. o. o. kot prevzemnik terjatve pridobil hipoteko 1, katere prednostno poplačilo upravičenje je podrejeno hipoteki 2. Utesnitev hipoteke z danim soglasjem B., d. o. o. učinkuje proti vsakokratnemu novemu imetniku hipoteke, to je tudi proti A., d. o. o. Navedena omejitev nedvomno učinkuje tudi zoper lastnika nepremičnin, saj se je ta s kreditno pogodbo z dne 29. 7. 2010 zavezal, da bo prevzel obveznost zagotoviti zastavno pravico s prvim vrstnim redom v korist upnika.

6. Podredno upnik navaja, da je A., d. o. o. skladno s pravilom iz 405. člena OZ na podlagi razdelitve posebne razdelitvene mase upravičen največ do plačila polovice svoje terjatve, kot izhaja iz mnenja Odvetniške družbe D., o.p., d. o. o. (p. d. 174). Dolžnik in C., d. o. o. sta v medsebojnem razmerju odgovorna vsak do polovice terjatve A., d. o. o. Glede na to, da je A., d. o. o. dolg, ki ga je imel do C., d. o. o., le temu odpustil, velja, da se obveznost dolžnika (drugi odstavek 397. člena oziroma drugi odstavek 398. člena OZ) zmanjša za del, ki glede na medsebojno razmerje med dolžnikom in C., d. o. o. odpade na C., d. o. o. 7. Nepravilna je posledično odločitev sodišča prve stopnje, da se razdelitev opravi na podlagi končnega načrta z dne 26. 8. 2020, saj je stečajna upraviteljica pri pripravi končnega načrta zmotno upoštevala, da se zavrne ugovor upnika v delu, ki se je nanašal na določitev upnika Banka d. d. kot ločitvenega upnika prvega vrstnega reda.

8. Določbo petega odstavka 371. člena ZFPPIPP je treba razlagati v skladu s pomenom ločitvene pravice, kot jo določa v prvem odstavku 19. člena ZFPPIPP. Bistvo ločitvene pravice je, da se določenemu ločitvenemu upniku omogoča boljše poplačilo kot drugim upnikom. Kot konstitutivni element ločitvene pravice v skladu z ZFPPIPP je smatrati prednostno poplačilno upravičenje, ki posameznemu ločitvenemu upniku daje pravico, da se iz posebne razdelitvene mase poplača pred drugimi upniki. Za določitev vrstnega reda ločitvene pravice v skladu s petim odstavkom 371. člena ZFPPIPP zato ni bistven sam trenutek pridobitve hipoteke, temveč dejstvo kateri upnik v stečajnem postopku razpolaga s prednostnim poplačilnim upravičenjem prvega vrstnega reda. Če je ločitveni upnik imetnik hipoteke, ki je na posamezni nepremičnini vpisana s prvim vrstnim redom, pri čemer ima ta hipoteka podrejen vrstni red prednostnega poplačilnega upravičenja v razmerju do druge kasnejše pridobljene hipoteke, se takšna hipoteka ne more smatrati kot ločitvena pravica najboljšega vrstnega reda, saj upniku ne zagotavlja upravičenja, da se kot prvi poplača iz posebne razdelitvene mase. Upraviteljica bi morala upoštevati dejansko stanje vrstnega reda prednostnih poplačilnih upravičenj, ki pravno učinkuje med upnikom Banka d. d. in A., d. o. o.. Nelogično je, da je v končnem načrtu predlagala razdelitev posebne razdelitvene mase v nasprotju z dejansko veljavnim vrstnim redom poplačilnih upravičenj iz hipoteke 1 in hipoteke 2. 9. Upnik še navaja, da je zmotna odločitev sodišča prve stopnje o stroških posebne razdelitvene mase. Iz četrte točke končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase izhaja, da se terjatev upnika A., d. o. o. poplača v celoti, terjatev upnika Banka d. d. pa zgolj v delu, ki predstavlja razliko od celotne vrednosti posebne stečajne mase zmanjšano za terjatev upnika A., d. o. o. in stroške unovčenja posebne stečajne mase v višini 265.694,44 EUR. S takšno razdelitvijo stroški unovčenja posebne stečajne mase nosi zgolj upnik, upnik A., d. o. o. pa ne. S takšno razdelitvijo se upnik ne strinja, saj sta ločitvena upnika dva in bi se stroški unovčenja posebne stečajne mase morali sorazmerno razdeliti med oba ločitvena upnika.

10. Upnik A., d. o. o. se je o pritožbi izjasnil (p. d. 201) in predlagal, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

_**Odločitev o pritožbi**_

11. Pritožba ni utemeljena.

12. V obravnavanem primeru je upraviteljica predlagala, da se iz posebne razdelitvene mase, ki se je oblikovala po prodaji nepremičnin v k. o. X, poplačata ločitvena upnika A., d. o. o. (pravni naslednik B., d. o. o.), kateremu je bila terjatev in ločitvena pravica priznana v višini 431.292,47 EUR s pripadki ter Banka d. d., kateremu je bila terjatev in ločitvena pravica priznana v višini 915.337,97 EUR.

13. V zvezi z navedenimi terjatvami in ločitvenimi pravicami je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednja odločilna dejstva: terjatev zavarovana s hipoteko z ID pravice 001 upnika A., d. o. o. je izvorno pripadala upniku Banka B., d. d. iz naslova kredita do dolžnika F., d. o. o.. Ta terjatev je bila zavarovana z dvema hipotekama na nepremičninah v lasti dolžnika F., d. o. o., in sicer s hipoteko z ID pravice 001, ustanovljeno na nepremičninah, ki se nahajajo v k. o. X in s hipoteko ID pravice 003, ustanovljeno na nepremičninah, ki s nahajajo v k. o. Y. Po ustanovitvi hipotek je prišlo do pravnega prometa z nepremičninami, ki so bile predmet hipotek in do prodaje same terjatve. Nepremičnine, ki so bile predmet hipoteke z ID pravice 001 je F., d. o. o. 9. 7. 2010 prodala družbi E., d. o. o. Nepremičnine, ki so bile predmet hipoteke z ID pravice 003 pa je F., d. o. o. 2. 10. 2012 prodala C., d. o. o. Dne 1. 10. 2014 je bila predmetna terjatev na podlagi oddelitve s prevzemom od Banke B., d. d. prenesena na prevzemno družbo B., d. o. o., dne 10. 10. 2017 pa je bila terjatev na podlagi pogodbe o prodaji (odstopu) terjatve s strani B., d. o. o. odstopljena upniku A., d. o. o. A., d. o. o. je 30. 3. 2018 z družbo C., d. o. o. sklenil izvensodno poravnavo s katero se je odpovedal poplačilnim upravičenjem iz hipoteke z ID pravice 003 ter se dogovoril, da mu bo družba C., d. o. o. plačala samo razliko med prijavljeno terjatvijo in zneskom, ki ga bo upnik prejel iz posebne stečajne mase E., d. o. o. Na tej podlagi je bila hipoteka ID pravice 003 izbrisana iz zemljiške knjige. Upnik B., d. o. o. je dne 26. 8. 2015 podal soglasje, da se njegova terjatev zavarovana z neposredno izvršljivo hipoteko ID pravice 001 ne glede na 6. člen SPZ poplača po popolnem poplačilu terjatve zavarovane z neposredno izvršljivo hipoteko z ID pravice 002 in s časom začetka učinkovanja 29. 7. 2010 vpisano v korist hipotekarnega upnika Banka d. d. in da se ta izjava o odpovedi vrstnemu redu poplačila zaznamuje v zemljiški knjigi. Podpisa na navedeni listini sta bila notarsko overjena 7. 6. 2017. 14. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor upnika Banka d. d. proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase v delu, ki se nanaša na določitev tega upnika kot ločitvenega upnika prvega vrstnega reda. Kot odločilno je sodišče prve stopnje štelo dejstvo, da je v zemljiški knjigi na prvem mestu vpisana hipoteka ločitvenega upnika A., d. o. o., na drugem pa hipoteka ločitvenega upnika Banka d. d. in da v zemljiško knjigo ni vpisana zaznamba spremembe vrstnega reda navedenih hipotek. Ker je temu tako, ostaja hipotekarni upnik prvega reda A., d. o. o. Zavzelo je stališče, da zgolj izražena možnost za uveljavitev določenega obligacijskega zahtevka med dvema ločitvenima upnikoma ne more biti razlog za obid zakonskih določb o razdelitvi unovčene stečajne mase v stečajnem postopku.

15. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnice, da kljub črtanju določb 191. in 192. člena ZZK-1C, ki sta urejala zaznambo spremembe vrstnega reda hipoteke, obstaja možnost utesnitve hipoteke oziroma utesnitve vrstnega reda prednostnega poplačilnega upravičenja v korist drugega upnika, kot to navaja dr. A. A. v pravnem mnenju na katerega se sklicuje pritožnica (priloga k vlogi p. d. 121). Na abstraktni ravni obstaja torej možnost utesnitve hipoteke z vsebino, da se vrstni red uresničitve poplačilnega upravičenja, ki ga vključuje prej pridobljena hipoteka, podredi poplačilnemu upravičenju vključenemu v pozneje pridobljeni hipoteki. Tudi drži stališče pritožnice, da utesnitev hipoteke kot obligacijsko oblikovalno upravičenje, ki spada v vsebino hipoteke, med upnikom, ki hipoteko utesni in upnikom, ki pridobi prednostno poplačilno upravičenje, učinkuje z izstavitvijo soglasja oziroma zemljiškoknjižnega dovolila. Stališče, da je taka omejitev prej pridobljene hipoteke oziroma taka zaznamba vrstnega reda v zemljiški knjigi dopustna, izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Kopru VSK CDn 178/2019, in sicer gre za omejitev izvedene pravice, ki se vpisuje na podlagi 1. točke sedmega odstavka 13.a člena ZZK-1. 16. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da so v obravnavanem primeru izpolnjene prej navedene predpostavke in da v obravnavanem primeru razpolaganje oziroma soglasje B., d. o. o. učinkuje tudi proti A., d. o. o. kot pravnemu nasledniku B., d. o. o. ter da upnik Banka d. d. razpolaga z zemljiškoknjižnim dovolilom za vpis zaznambe spremembe vrstnega reda hipoteke v zemljiški knjigi oziroma da ima pričakovano stvarno pravico v zvezi z navedenim razpolaganjem.

17. V zemljiškoknjižnem postopku na podlagi predloga upnika Banka d. d. za vpis zaznambe utesnitve vrstnega reda hipoteke na podlagi soglasja B., d. o. o. z dne 26. 8. 2015 je bilo pravnomočno odločeno, da vpis navedene omejitve hipoteke v zemljiško knjigo po stanju zemljiške knjige v obravnavanem primeru ni dovoljen (priloga p. d. 182). Višje sodišče v Kopru je v razlogih sklepa VSK CDn 178/2019 ugotovilo, da je soglasje z dne 26. 8. 2015, ki naj bi bilo podlaga za vpis zaznambe, izdala pravna oseba (B., d. o. o.), ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot imetnica hipoteke, pri kateri se predlaga vpis. Nasprotni udeleženec (A., d. o. o.) tudi ni univerzalni pravni naslednik pravne osebe, ki je izjavila soglasje in izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, zato obstaja ovira za vpis predlagane zaznambe. Vpis na podlagi zasebne listine je dovoljen le proti osebi v korist katere je vknjižena pravica glede katere se bo opravil vpis in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis. Soglasje za tak vpis bi moral dati sedaj vpisani imetnik hipoteke (A., d. o. o.). Prodajna pogodba z dne 19. 10. 2017 izkazuje singularno pravno nasledstvo A., d. o. o. glede terjatve zavarovane s hipoteke, ne predstavlja pa listine na podlagi katere bi lahko sodišče dovolilo predlagano zaznambo utesnitve vrstnega reda hipoteke.

18. Glede na navedeno se je izkazalo, da je pritožbeno stališče, da upnik Banka d. d. razpolaga z zemljiškoknjižnim dovolilom za vpis zaznambe podreditve vrstnega reda poplačila hipoteke, neutemeljeno. Ker sedanji imetnik hipoteke A., d. o. o. ne soglaša s spremembo vrstnega reda hipoteke, predlagana zaznamba razpolaganja s hipoteko v zemljiško knjigo ne more biti vpisana. Prav tako je glede na prej navedeno neutemeljeno pritožbeno stališče, da A., d. o. o. kot prevzemnika terjatve s strani B., d. o. o. zavezuje podreditev vrstnega reda prednostnega poplačilnega upravičenja ter bi se temu pravno učinkovito lahko odpovedal le upnik Banka d. d. z izstavitvijo ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, česar pa ni storil. 19. Ker se v obravnavanem primeru zemljiškoknjižno stanje ujema z resničnim stanjem, je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na v sodni praksi uveljavljeno stališče, da se posameznik ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z resničnim.

20. Pritožnica se je nadalje sklicevala na dejstvo, da je bil upnik A., d. o. o. ob odstopu terjatve zavarovane s hipoteko, jasno obveščen o podreditvi vrstnega reda prednostnega poplačilnega upravičenja iz hipoteke, kar potrjuje člen 1.1.4.2 notarsko overjene pogodbe o cesiji terjatve z dne 10. 10. 2017, soglasje B., d. o. o. pa je bilo priloga pogodbe. Slednje sicer drži, vendar to ne pomeni, da je upnik A., d. o. o. s tem, ko je bil o soglasju obveščen, s sporno podreditvijo vrstnega reda hipoteke soglašal in da je pridobil samo hipoteko takšnih pravnih značilnosti, kot je pred cesijo pripadala odstopniku B., d. o. o. A., d. o. o. nikoli ni podal soglasja v zvezi z utesnitvijo prednostnega poplačila iz hipoteke 1. Soglasje B., d. o. o., ki je bilo dano upniku Banka d. d. pa je obligacijska zaveza B., d. o. o. v razmerju do upnika Banka d. d. in iz tega razmerja navedeni upnik do A., d. o. o., ki v tem razmerju ni bil udeležen, nima nobenih obligacijskih zahtevkov. Prav tako pa, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, navedeno soglasje ne more biti podlaga za zaznambo podreditve vrstnega reda v zemljiški knjigi in ne more imeti nobenih stvarnopravnih učinkov. Glede na navedeno je vrstni red poplačila hipotek vpisanih v zemljiško knjigo pri nepremičninah v k. o. X, ki so bile prodane in kupnina od katerih tvori posebno razdelitveno maso, takšen, kot izhaja iz zemljiške knjige.

21. V zvezi z vrstnim redom stvarnih in izvedenih pravic 6. člen SPZ določa, da ima prej pridobljena prednostna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno pravico iste vrste. To načelo je dosledno upoštevano tudi v petem odstavku 371. člena ZFPPIPP, ki določa, da se terjatve zavarovane z ločitvenimi pravicami plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda. Zato je pravilna izpodbijana odločitev v delu, kar zadeva vrstni red plačila zavarovanih terjatev ločitvenih upnikov A., d. o. o. s prvim vrstnim redom in Banke d. d. z drugim vrstnim redom za poplačilo terjatve v točki 2. končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020 (p. d. 189).

22. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je upnik A., d. o. o. na podlagi razdelitve posebne razdelitvene mase upravičen le do plačila polovice svoje terjatve, ker sta dolžnik in družba C., d. o. o. v medsebojnem razmerju odgovorna vsak do polovice terjatve A., d. o. o. Stečajni dolžnik in C., d. o. o., ki sta od F., d. o. o. na podlagi prodajnih pogodb pridobila s hipotekama obremenjene nepremičnine, nista solidarna dolžnika in ne udeleženca v istem poslu. Dejstvo, da je bila terjatev A., d. o. o. zavarovana z dvema hipotekama pomeni le, da sta zastavitelja kot realna dolžnika po dveh hipotekah za zavarovanje iste terjatve vsak zase obvezana dopustiti poplačilo terjatve iz njune nepremičnine. Upnik se neutemeljeno sklicuje na določbe 395. in 405. člena OZ in na situacijo, ko gre za ustanovitev zastavne pravice za tuj dolg (mnenje O.), saj je dejansko stanje v obravnavanem primeru drugačno. Hipotekarni upnik lahko svojo terjatev poplača iz katerekoli nepremičnine in v kakršnemkoli vrstnem redu (smiselno 145. člen SPZ). Dogovor A., d. o. o. z C., d. o. o. na pravico upnika do plačila njegove celotne terjatve iz posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve v obravnavanem primeru, nima nobenega vpliva.

23. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, kjer pritožnica izpodbija odločitev glede stroškov unovčenja posebne stečajne mase v višini 265.694,44 EUR z argumenti, da bi morala stroške unovčenja posebne razdelitvene mase upraviteljica sorazmerno razdeliti med oba ločitvena upnika. **Posebna stečajna masa** je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, oziroma denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja (drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP). **Posebna razdelitvena masa** je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP). Posebna razdelitvena masa je torej denarno dobroimetje, ki se lahko v celoti razdeli ločitvenim upnikom šele potem, ko se od posebne stečajne mase odštejejo vsi stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. To določilo je upraviteljica pri pripravi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020 dosledno upoštevala. ZFPPIPP ne določa, da bi morala stroške nastale z vnovčenjem posebne stečajne mase sorazmerno nositi oba ločitvena upnika. Posebna razdelitvena masa se oblikuje šele po plačilu stroškov unovčenja posebne stečajne mase, ločitveni upniki pa se poplačajo upoštevaje vrstni red ločitvenih pravic.

24. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu odločitve ni zasledilo nobene od kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo in pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.