Jedro

Če je določen izvršitelj zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju izven tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo dolžniku, da povrne upniku v osmih dneh od vročitve tega sklepa njegove nadaljnje izvršilne stroške v znesku 99,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega s tem sklepom, do plačila.

2. Upnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Navaja, da drži, da je upnik upravičen do povračila stroškov zgolj znotraj območja okrajnega sodišča, saj šesti odstavek 11. člena Pravilnika jasno govori o območju okrožnega sodišča. Okrožno sodišče v Celju pokriva veliko območje in je izvršitelj nedvomno vozil veliko kilometrov po tem območju. Izvršitelj je šel iz B. na B. Prvi kraj, ki sodi v Okrožno sodišče v Celju, je Z. v O. B. Od tam je šel do M., kar znaša 83 km v eno smer, v obe smeri 166 km. Tako je izvršitelj priglasi manj kilometrine, kot bi jo lahko. Upnik je priglasil stroške izvršitelja, ne da bi v pravilnost in realnost kilometrine dvomil. Zato ni bilo nobene potrebe, da bi moral od izvršitelja zahtevati specifikacijo opravljene poti. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je presojalo upnikov zahtevek za priznanje njegovih stroškov, ki temeljijo na stroškovniku izvršitelja, saj se le-ti presojajo na podlagi ugovora oziroma pritožbe dolžnika in ne po uradni dolžnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju uporabilo pravilno pravno podlago, ki je podana v petem odstavku 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Prav tako je pri odmeri posameznih postavk stroškov izvršitelja pravilno uporabilo Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik).

5. Pritožbeno ni sporno, da je bil v obravnavani izvršilni zadevi določen izvršitelj iz B., ki je dejanja izvršbe opravljal v M. Prav tako ni pritožbeno sporno, da upnik pri priglasitvi stroškov glede kilometrine ni podal konkretizirane trditvene podlage in je v dokaz nastalih stroškov kilometrine priložil le obračun izvršitelja.

6. Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali so bili stroški kilometrine potrebni za izvršbo, pravilno uporabilo šesti odstavek 11. člena Pravilnika, ki določa, da če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju izven tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške. Upnik sicer pravilno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno citiralo dikcijo šestega odstavka 11. člena ZIZ, ko je navedlo, da je to določilo velja, če je postavljen izvršitelj s sedežem izven območja okrajnega sodišča, namesto pravilno okrožnega sodišča, vendar to ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, saj niti ni pritožbeno sporno, da je v obravnavani izvršbi postavljen izvršitelj iz B., t. j. z območja Okrožnega sodišča v Krškem, dejanja izvršbe pa se opravljajo v M., t. j. na območju Okrožnega sodišča v Celju.

7. Ob pritožbeno neizpodbijanem dejstvu, da je postavljen izvršitelj s sedežem izven območja Okrožnega sodišča v Celju, na območju katerega se izvršba opravlja, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju šestega odstavka 11. člena Pravilnika pravilno presodilo, da bi moral upnik pri priglastivi stroškov podati ustrezno trditveno podlago za postavko kilometrine, navesti število kilometrov in stroške kilometrine. Ker upnik navedene trditvene podlage ni podal in je v dokaz nastalih stroškov priložil le obračun izvršitelja, je sodišče prve stopnje strošek priglašene kilometrine utemeljeno zavrnilo v celoti iz razloga pomanjkanja trditvene podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da stroškovnega zahtevka v tem delu ni bilo mogoče presoditi oziroma ni bilo mogoče razmejiti, koliko stroškov odpade na upnika in koliko jih je dolžan plačati dolžnik.

8. Ker bi moral upnik že pri priglasitvi stroškov glede kilometrine podati ustrezno trditveno podlago, kot je že bilo pojasnjeno, vse njegove pritožbene navedbe glede izvršiteljeve poti in opravljenih kilometrov,predstavljajo v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nedovoljene pritožbene novote, katere sodišče druge stopnje ne more upoštevati.

9. Neutemeljena pa je upnikova pritožbena navedba, da sodišče ne bi smelo presoditi, ali so bili stroški izvršitelja potrebni za izvršbo, in bi to lahko storilo le na ugovor ali pritožbo dolžnika. V skladu z drugim odstavkom 38c. člena ZIZ je sicer dokončni obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja (obračun, s katerim je upnik soglašal) izvršilni naslov, kar pa velja le v razmerju med upnikom in izvršiteljem, medtem ko je dolžnik v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ dolžan upniku povrniti le za izvršbo potrebne stroške, to pa je le tisto plačilo izvršitelju, ki je bilo odmerjeno v pravilni višini, kar presodi sodišče po uradni dolžnosti.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ.

11. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške, saj ti niso bili potrebni za izvršbo, ker s pritožbo ni bil uspešen (peti odstavek 38. člena ZIZ).