Jedro

Za pravilnost sklepa (o domiku) in izročitvi so pomembni naslednji pogoji: pravnomočnost sklepa o izvršbi, pravnomočnost sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, pravilno izvedena prodaja, pravna zmožnost najboljšega ponudnika, da kupi nepremičnino, plačana kupnina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izročitvi izročilo nepremičnino, to je solastni del ¼ nepremičnine ID znak X (ID osnovnega položaja: 000), kupcu A. A. in ugotovilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini oziroma pri navedenem ID osnovnem položaju izbrisalo pravice in bremena: hipoteka z ID omejitve 001 in hipoteka z ID omejitve 002. Z drugim sklepom je dolžniku (1) naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov, in sicer stroškov upnika A. A. v višini 15,96 EUR za prihod na prodajni narok, (2) dolžnikove stroške udeležbe na prodajnem naroku je zavrnilo.

2. Zoper sklepa se je pritožil dolžnik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je dolžniku v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je bila javna dražba 9. 1. 2019 uspešno izvedena, da je nepremičnino kupil upnik A. A., da je ta plačal kupnino, zato so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev nepremičnine. Pritožnik teh dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje konkretno ne prereka.

5. Pritožnik navaja, da upnikoma ničesar ne dolguje. Višje sodišče odgovarja, so za pravilnost izpodbijanega sklepa (o domiku) in izročitvi pomembni naslednji pogoji: pravnomočnost sklepa o izvršbi, pravnomočnost sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, pravilno izvedena prodaja, pravna zmožnost najboljšega ponudnika, da kupi nepremičnino, plačana kupnina (prvi in drugi odstavek 181. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ in prvi odstavek 192. člena ZIZ).

6. Višje sodišče je po vpogledu v izvršilni zadevi In 97/2011 (In 27/2012) in I 277/2017 (sklep o izvršbi je bil izdan v In 71/2009) ugotovilo, da sta sklep o izvršbi v vodilni zadevi in sklep o objektivni kumulaciji (velja tudi za sklep o izvršbi) v pristopni zadevi, s katerima je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, pravnomočna. To velja tudi za sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za prodajo in izročitev nepremičnine. Sklepa o izvršbi temeljita na neposredno izvršljivih notarskih zapisih, katerih neveljavnost s pritožbo zoper izpodbijani sklep ni mogoče uspešno uveljavljati. Višje sodišče ugotavlja, da tudi pogodba iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa pristopne zadeve ni bila ugotovljena za nično (prim. dolžnikovo vlogo z dne 1. 3. 2019 v izvršilni zadevi In 71/2009; tudi če bi bila, bi bila prodaja in izročitev zaradi dovoljene izvršbe v vodilni zadevi dopustna).

7. Pritožnik navaja, da je bil do leta 2017 opravilno nesposoben. Višje sodišče ugotavlja, da ta pritožbena trditev na pravilnost sklepa o domiku in izročitvi nepremičnine v letu 2019 ne more odločilno vplivati. Sicer pa je imel pritožnik v tem postopku tudi pooblaščenko (odvetnico), zato so vsi razlogi, ki bi se mogoče nanašali na fazo prodaje nepremičnine, neutemeljeni. Posredno tudi kolikor bi se nanašali na pravnomočnost sklepov o izvršbi, saj je dolžnik od leta 2017 dalje imel čas izpodbijati pravnomočnost sklepa o izvršbi, tudi po pooblaščenki, pa tega ni storil (prim. tretji odstavek 42. člena ZIZ, v pristopni zadevi je celo neuspešno izpodbijal obstoj izvršilnega naslova).

8. Ni utemeljena pritožbena navedba, da dolžnik o javni dražbi ni bil obveščen. Iz stanja vodilne izvršilne zadeve izhaja, da je pri odredbi za javno dražbo izkazana vročilnica tako zanj kot tudi za njegovo pooblaščenko, slednja je bila prisotna na naroku, na katerem se je opravila javna dražba. Smiselno zatrjevana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

9. Pritožnik navaja, da na narok nista bila vabljena preostala solastnika, to je dolžnikova žena in sin. Tudi v tem delu pritožba ni utemeljena. Najprej zato, ker mora tako pritožbo vložiti tisti, katerega pravica bi bila s prodajo kršena, to sta domnevno zatrjevana solastnika (kot predkupna upravičenca). Omenjena pritožbe nista vložila. Tudi sicer iz primerjave med stanjem zemljiške knjige in izvršilne zadeve izhaja, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Po podatkih zemljiške knjige sta preostala solastnika B. B. in C. C., vabilo zanju je pri odredbi za javno dražbo izkazano.

10. Pritožnik se pritožuje še zoper sklep o stroških. Tudi tu navaja kršitev, ki jo je uveljavljal zgoraj, to je, da na javno dražbo ni bil vabljen, kar ne drži. Na trditev o zmotnosti odločitve o zavrnitvi pritožnikovih stroškov višje sodišče odgovarja, da jih je priglasila njegova odvetnica, zato ne drži pritožbena navedba v smeri, kateri dolžnikovi stroški naj bi bili vendar zavrnjeni, če pa se javne dražbe ni udeležil. 11. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je ocenilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi ne obstojijo pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zoper oba sklepa zavrnilo in ju potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).