Jedro

Pritožba prvega dolžnika, ki ni stranka tega postopka zavarovanja, ki je bil ustavljen, je nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Tega niti nikakršna pravna korist, ki jo zatrjuje prvi dolžnik, ne more spremeniti.

Umika predloga dolžnik ne more preprečiti s sklicevanjem na zlorabo pravice.

Glede umika v izvršilnem postopku ni mogoče presojati zlorabe pravice do zavarovanja, vsaj ne v tem postopku; vprašanje zlorabe bi se lahko, kot to pravilno ugotavlja upnik v odgovoru na pritožbo, upoštevalo le v morebitnem novem postopku zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba prvega dolžnika se zavrže. II. Pritožba drugega dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Pritožnika sami nosita stroške pritožbenega postopka.

IV. Prvi dolžnik je dolžan v roku 8 dni povrniti upniku njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 1.769,61 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po prejemu tega sklepa dalje.

V. Drugi dolžnik je dolžan v roku 8 dni povrniti upniku njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 1.769,61 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po prejemu tega sklepa dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavilo v delu, ki se nanaša na drugega dolžnika glede prepovedi organizacijama za plačilni promet A. A. d.d. in B. B. d.d., da ne smeta iz njegovih računov izplačati denarnega zneska, za katerega je sodišče odredilo predhodno odredbo, in v tem delu razveljavilo dejanja zavarovanja.

2. Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožila oba dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Priglasila sta tudi pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbi odgovoril, predlagal je zavrženje pritožb, podrejeno zavrnitev pritožbe drugega dolžnika. Priglasil je tudi stroške odgovora na obe pritožbi.

4. Pritožba prvega dolžnika ni dovoljena, pritožba drugega dolžnika pa ni utemeljena.

O pritožbi prvega dolžnika

5. Predhodna odredba se je v delu, v katerem jo je sodišče prve stopnje razveljavilo, nanašala le na drugega dolžnika, enako se nanj nanaša tudi izpodbijani sklep. Gre za zavarovanje bodoče izvršbe na premoženju drugega dolžnika, prvi dolžnik pa ni stranka tega postopka. Že po logiki stvari pa se odločba ustavnega sodišča, ki je odločalo le o pritožbi drugega dolžnika, ne more oziroma se ne morejo njeni učinki raztezati tudi na prvega dolžnika, ki ustavne pritožbe niti ni vložil. 6. Pritožba prvega dolžnika, ki ni stranka tega postopka zavarovanja, ki je bil ustavljen, je tako nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Tega niti nikakršna pravna korist, ki jo zatrjuje prvi dolžnik, ne more spremeniti. Zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi drugega dolžnika

7. Postopek zavarovanja s predhodno odredbo se konča šele, ko predhodna odredba preneha v skladu z 264. ali 265. členom ZIZ, upnik pa lahko med postopkom vedno tudi umakne predlog za zavarovanje, in to tudi brez privolitve dolžnika, sodišče pa v tem primeru mora ustaviti postopek zavarovanja (43. člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). Glede umika namreč tretji del ZIZ nima nobenih posebnih določb. Prav tako umika predloga dolžnik ne more preprečiti s sklicevanjem na zlorabo pravice.

8. V 3. členu ZPP so urejene tako imenovane materialne procesne dispozicije. Te je treba razlikovati od tako imenovanih čistih procesnih dispozicij, kot je umik tožbe, ki učinkuje le v konkretnem postopku (Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 40 in 41, Založba Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, 2005). S sklicevanjem na 3. odstavek 3. člena ZPP lahko sodišče prepreči le tako imenovane materialne procesne dispozicije (odpoved zahtevku, pripoznava zahtevka, sodna poravnava), ne more pa preprečiti umika tožbe. Z umikom tožbe namreč sploh ne more priti do tega, da bi stranki s tem procesnim dejanjem dosegli neki učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne bi mogli doseči (prav tam, stran 46). Glede umika v izvršilnem postopku ni mogoče presojati zlorabe pravice do zavarovanja, vsaj ne v tem postopku; vprašanje zlorabe bi se lahko, kot to pravilno ugotavlja upnik v odgovoru na pritožbo, upoštevalo le v morebitnem novem postopku zavarovanja.

9. Upnik tako v skladu s 43. členom ZIZ sme umakniti predlog za zavarovanje, čemur se dolžnik ne more upreti, zato je izpodbijani sklep pravilen.

10. Drugemu dolžniku višje sodišče tudi pojasnjuje, da je medtem Ustavno sodišče že odločilo tudi o njegovi ustavni pritožbi, tako da so odpadli tudi vsi njegovi pomisleki glede tega, da zaradi delnega umika predloga za zavarovanje Ustavno sodišče morda ne bi vsebinsko odločalo o njegovi pritožbi.

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo drugega dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker pritožnika s pritožbama nista uspela, bosta morala sama nositi stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Na podlagi 151., 154. in 155. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in 15. členom ZIZ pa sta dolžna tudi povrniti upniku njegove stroške odgovora na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku.