Jedro

Ni kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ker je zmotno mislil, da v postopku po denacionalizaciji za kritje stroškov lahko poseka les v gozdu, ki je predmet denacionalizacije.

Izrek

Pritožba javnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče, vseh šest obdolžencev iz razlogov po 3. točki 350. člena ZKP oprostilo obtožbe kaznivega dejanja gozdne tatvine po III. in I. odstavku 158. člena KZ RS v zvezi z 22. členom KZ SFRJ in določilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni sodišča druge stopnje so pritožbene navedbe neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je razpolagalo z zadostnim in dovolj zanesljivim dokaznim gradivom ter na podlagi tega pravilno ugotovilo dejansko stanje. Nobenega dvoma ni, da so obdolženci v gozdu, za katerega so, kot so povedali sami, vedeli, da je last oškodovanca, opravili zatrjevano sečnjo in to z namenom, da les posekanih dreves prodajo.

Tudi ni sporna okoliščina, da obdolženci za sečnjo niso imeli odobritve ustreznega organa oškodovanega GG, saj je sodišče prve stopnje v zvezi z zagovori obdolžencev, češ, da se je s posekom strinjal revirni logar, navedlo prepričljive razloge, zakaj takšen njihov zagovor zavrača. V ostalem pa je po oceni sodišča druge stopnje upravičeno sledilo njihovim zagovorom, češ da so bili - glede na vloženo zahtevo za vrnitev nacionaliziranih parcel in glede na to, da so z izkupičkom nameravali kriti stroške denacionalizacijskega postopka - prepričani, da so do takšnega poseka upravičeni. Njihov zagovor pa posredno potrjujejo tudi podatki zemljiško-knjižnega izpiska in zahtevka Vaškega odbora z dne 24.7.1990. Sodišče prve stopnje je tako odločilna dejs tva pravilno in zanesljivo ugotovilo ter na podlagi le-teh tudi napravilo pravilne dokazne zaključke v zvezi s krivdo obdolžencev. Čeprav je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam, da vloga za vrnitev nacionaliziranega premoženja še ne daje podlage za kakršnokoli izkoriščanje premoženja, saj ni gotovo, da bo le-to tudi dejansko vrnjeno, je po oceni sodišča druge stopnje prvostopenjsko sodišče v konkretnem primeru pravilno zaključilo, da so obdolženci glede na nedvomno izkazan interes za vrnitev odvzetih parcel, na katerih so sekali, in njihovo ravnanje, ki kaže na to, da so na vrnitev računali, domnevali svojo pravico do tega premoženja, zaradi česar vsega v njihovem ravnanju ni bilo bistvenega elementa očitanega jim kaznivega dejanja - namena prilastiti si tuje premične stvari. Spričo navedenega je torej potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje, v skladu s splošnim pravnim načelom, da dejanska zmota izključuje kazensko odgovornost, obdolžence upravičeno oprostilo obtožbe.

Sodišče druge stopnje je glede na vse povedano in ker ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev zakona iz I. odst. 376. čl. ZKP, pritožbo javnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo.