Jedro

Ker je bila tožnici v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, določene s pravnomočnima odločbama tožene stranke, ni upravičena do plačila razlik v plači, ki bi ji pripadal z upoštevanjem višjega količnika osnovne plače zaradi pridobljenega naziva mentor.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (1., 2. in odločitev o stroških postopka v 3. točki izreka) delno spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi: „Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „1. Odpravi se napačna določitev plače tožnici za čas od 1. 9. 2004 dalje do 31. 7. 2008, tako da se tožnici prizna količnik za določitev osnovne plače upoštevaje naziv mentor ter 4. plačilni razred za čas od 1. 9. 2004 do 1. 3. 2007 v višini 3,96 ter za čas od 1. 3. 2007 do 31. 7. 2008 upoštevaje naziv mentor ter 5. plačilni razred v višini 4,23. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izplačati razliko v plači za čas od 1. 9. 2004 do 31. 7. 2008, in sicer: - od bruto zneska 181,40 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 212,45 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 173,38 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 212,45 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 212,45 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 212,45 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 185,04 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 203,14 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 207,29 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 165,41 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 216,69 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 216,69 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 46,90 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 46,83 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 99,01 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 46,83 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 46,83 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 46,83 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 98,69 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 60,61 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 118,01 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 172,56 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 152,42 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 152,42 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 109,20 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 140,09 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 124,37 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 112,25 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 180,72 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 109,83 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 154,01 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 178,15 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 5. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 223,91 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 170,97 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 138,01 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 179,33 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 66,42 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 66,46 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 63,48 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 66,48 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2008 dalje do plačila, - od bruto zneska 66,48 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2008 dalje do plačila, - od bruto zneska 68,83 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2008 dalje do plačila, - od bruto zneska 66,79 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2008 dalje do plačila, - od bruto zneska 67,55 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2008 dalje do plačila, - od bruto zneska 67,18 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2008 dalje do plačila, - od bruto zneska 66,79 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2008 dalje do plačila, - od bruto zneska 68,93 EUR neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2008 dalje do plačila, ter od ustreznih bruto zneskov plačati pripadajoče davke in prispevke, vse v 8 dneh pod izvršbo.“

3. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki in stranskemu intervenientu pa je dolžna povrniti njune stroške postopka in sicer toženi stranki v višini 753,07 EUR, stranskemu intervenientu pa v višini 201,66 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila, pod izvršbo.“ Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 490,56 EUR, stranskemu intervenientu pa v znesku 408,80 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se odpravi napačna določitev plače tožnici za čas od 1. 9. 2004 dalje do 31. 7. 2008 tako, da se tožnici prizna količnik za določitev osnovne plače upoštevaje naziv mentor ter 4. plačilni razred za čas od 1. 9. 2004 do 1. 3. 2007 v višini 3,96 ter za čas od 1. 3. 2007 do 31. 7. 2008 upoštevaje naziv mentor ter 5. plačilni razred v višini 4,23 (1. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati razliko v plači za čas od 1. 9. 2004 do 31. 7. 2008 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov, glede na pripadajoče bruto zneske, kot so razvidni iz izreka sodbe ter plačati davke in prispevke, v 8 dneh pod izvršbo (2. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti od posamičnih neto zneskov in sicer za obdobje od 5. 10. 2004 do 4. 8. 2006 v višini, kakor je to razvidno iz izreka sodbe (3. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.190,67 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila, pod izvršbo (pomotoma označeno kot 3. točka izreka, pravilno bi bilo 4. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka v višini 90,00 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila, pod izvršbo (4. točka izreka, pravilno: 5. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo sta se pritožili tožena stranka in stranski intervenient. Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavi ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma da ga razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da je v odgovoru na tožbo z dne 1. 10. 2009 izrecno navedla, da so postali sklepi o določitvi plače pravnomočni, ker tožnica ni uporabila pravnega varstva. Vendar sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo. Tudi sama tožnica ni nikjer navedla, da bi zoper sklepa ugovarjala. To pa pomeni, da je s sklepoma oziroma odločbama soglašala, prav tako tudi s plačami, ki so bile izplačane na njihovi podlagi. Tožnica uveljavlja odpravo napačne določitve plače in plačilo razlike v plači, vendar sodišče ne more odpraviti dokončne in pravnomočne odločbe tožene stranke. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 173/2009 z dne 25. 5. 2009. Stranski intervenient se prav tako pritožuje zoper ugodilni del sodbe iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi ter v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obeh primerih pa naj pritožbeno sodišče naloži tožeči stranki plačilo njegovih stroškov postopka. Navaja, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo izrecno opozorila, da so postali sklepi o plači dokončni in pravnomočni, ker se tožnica zoper njiju ni pritožila oziroma uporabila pravnega varstva. Enako kot tožena stranka tudi stranski intervenient opozarja na to, da tudi tožnica ni nikjer navedla, da bi zoper sklepe ugovarjala, prav tako se tudi sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. VIII Ips 173/2009. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja spregledalo dokončnost in pravnomočnost odločb tožene stranke o določitvi plače, čeprav je tožena stranka na to dejstvo večkrat pravočasno opozorila.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavljata pritožbi, pri čemer je skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, kar med strankama ni bilo sporno, da tožnica v spornem obdobju od 1. 9. 2004 do 31. 7. 2008 ni prejemala plače v skladu z doseženim nazivom mentor. To se je ugotovilo šele pri prevedbah plač v skladu z novim plačnim sistemom. Tožnica namreč ni ugovarjala zoper sklep o plači št. ... z dne 30. 9. 2004 (A2), s katero ji je bil po napredovanju določen koeficient 3,06, in zoper odločbo št. ... z dne 1. 2. 2007 (A7), s katero ji je bil določen količnik osnovne plače 3,78 (v nadaljevanju: odločbi o osnovni plači tožnice), ki naziva mentor pri določitvi osnovne plače nista upoštevali.

Vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja napravilo zmoten materialnopravni zaključek, da lahko tožnica za nazaj uveljavlja plačilo razlike v plači, ki bi ji pripadala glede na naziv mentor, ker je na podlagi določb 1. in 2. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 s spremembami; ZDR) pri toženi stranki dne 15. 7. 2009 vložila zahtevo za odpravo kršitev v zvezi z obračunavanjem plač (A3). Ker je namreč tožnica z odločbama o osnovni plači soglašala, sta postali dokončni in pravnomočni, stranki pa sta nanju vezani, vse dokler taki odločbi veljata. Z vložitvijo zahteve po 204. členu ZDR namreč ni mogoče doseči razveljavitve ali spremembe dokončnih odločb o osnovni plači tožnice. Zato za odločitev v tem sporu tudi ni pomembno, ali je določitev osnovne plače tožnici pravilna ali ne, oziroma, da se pri določitvi višine osnovne plače ni upošteval pridobljeni naziv mentor. Identično stališče glede uveljavljanja plačila razlike v plači je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. VIII Ips 173/2009 z dne 25. 5. 2009 (odločitev je javno objavljena in dostopna na spletnem portalu www.sodisce.si). Iz sodbe namreč izhaja, da je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači učiteljice, ki je bil izračunan na podlagi drugačne osnovne plače, kot je bila določana s pravnomočnimi odločbami o plači. Ker je bila tožnici v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, določene s pravnomočnima odločbama tožene stranke, ni upravičena do plačila razlik v plači, ki bi ji pripadal z upoštevanjem višjega količnika osnovne plače zaradi pridobljenega naziva mentor. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo ter izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo (5. točka 358. člena ZPP).

Zaradi uspeha tožene stranke in stranskega intervenienta v pritožbenem postopku je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožnica v pravdi ni uspela, zato sama krije svoje stroške postopka (154. člen ZPP). Toženi stranki in stranskemu intervenientu pa je dolžna povrniti njune stroške postopka po določbah Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 – ZOdvT). Tožnica je s tožbo najprej uveljavljala opisni tožbeni zahtevek, brez navedbe višine denarnega zahtevka. Zatem je v prvi pripravljalni vlogi z dne 20. 5. 2010 uveljavljala plačilo razlike plače v višini 7.942,14 EUR, po pridobitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za ekonomijo, davke in finance S.L. pa je s pripravljalno vlogo z dne 8. 3. 2011 tožbeni zahtevek po višini prilagodila izračunu prikrajšanja, kot ga je ugotovil izvedenec (6.233,51 EUR). Sodišče je nagrado po ZOdvT odmerilo ob upoštevanju najvišjega uveljavljanega predmeta spora 7.942,14 EUR, kar pomeni, da po tar. št. 3100 Tarife pripada toženi stranki nagrada za postopek v znesku 315,90 EUR (243 EUR x 1,3) in ne 409,50 EUR, kolikor je tožena stranka priglasila. Toženi stranki nadalje pripada ena nagrada za narok v višini 291,66 EUR po tar. št. 3102 Tarife (243 EUR x 1,2), ne pa štiri nagrade (za vsak narok, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo). ZOdvT namreč izhaja iz načela ene nagrade za postopek in ene nagrade za narok (prim. Predlog Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) – prva obravnava EPA – 1930 – IV, Poročevalec DZ, št. 28/2008). Zato je mogoče nagrado za postopek in narok prisoditi le enkrat za ves postopek in za vse naroke. Tožena stranka je upravičena tudi do 20,00 EUR zneska za PTT storitve (tar. št. 6001) ter do 20 % DDV, kar skupaj znaša 753,07 EUR.

Stranski intervenient je upravičen le do nagrade za narok v znesku 291,66 EUR, in ne do priglašenih 378,00 EUR (tar. št. 3102 Tarife). Stranski intervenient namreč ni upravičen do nagrade za postopek, saj razen priglasitve stranske intervencije na strani tožene stranke ni predložil v spis nobene obrazložene pripravljalne vloge, temveč je navedbe podal na glavni obravnavi, za kar pa mu pripada nagrada za narok. Ker je bilo stranskemu intervenientu že priznanih 90,00 EUR stroškov postopka (4. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje), je upravičen le še do razlike 201,66 EUR.

Po določbi 2. odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, sta tožena stranka in stranski intervenient upravičena tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Glede na vrednost spornega predmeta sta po tar. št. 3210 Tarife upravičena do nagrade za postopek v višini 388,80 EUR (243 EUR x 1,6), 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002), tožena stranka pa je upravičena tudi do 20 % DDV. Glede na navedeno je tožena stranka upravičena do pritožbenih stroškov v znesku 490,56 EUR, stranski intervenient pa do 408,80 EUR.