Jedro

Procesna predpostavka o pozivu ločitvenega upnika naj poda mnenje o prodaji premoženja dolžnika mora biti izpolnjena, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, iz prvega odstavka tega člena ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico (drugi odstavek 345. člena ZFPPIPP). Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka tega člena, pridobi sodišče mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva (1. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP). Mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, pa pridobi sodišče le, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (2. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP).

Glede na skupni znesek terjatev upnika A. d. o. o. in ocenjeno likvidacijsko vrednost nepremičnine (premoženja, ki je predmet ločitvene pravice), je več kot očitno, da kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo tega premoženja ne bo zadoščala niti za celotno plačilo terjatev zavarovanih z ločitveno pravico ločitvenega upnika A. d. o. o., kaj šele za ostale ločitvene upnike. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno pozivati ostale ločitvene upnike, naj podajo mnenje v zvezi s prodajo. Neutemeljen je tudi pritožbeni razlog, da bi sodišče prve stopnje moralo k mnenju pozivati navadne upnike. V ZFPPIPP ni določeno, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji moralo pridobiti tudi mnenje imetnika stvarnega bremena ali predkupnega upravičenca.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom odločilo o prodaji - prvi nepremičnin vpisanih v katastrski občini 0000, in sicer parcele 141/1 v velikosti 10.292,00 m², na kateri je zgrajen poslovni objekt X v Ljubljani, poslovni objekt ima v GURS ID oznako 000-1 in v naravi predstavlja X, tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 7.600.000,00 EUR in varščina v višini 760.000,00 EUR.

2. Zoper sklep sta se pritožila ločitvena upnika. Uveljavljala sta vse pritožbene razloge v skladu s prvim odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da njunima pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril (p. d. 977). Sodišču druge stopnje je predlagal zavrnitev neutemeljenih pritožb in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je kot primeren način prodaje navedenega premoženja izbralo javno dražbo po prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, pri čemer je pri določanju izklicne cene sledilo mnenju ločitvenega upnika A. d. o. o., ki je podal negativno mnenje k predlagani prodaji po vrednosti 6.231.200 EUR (p. d. 958), ki je izhajala iz Poročila o oceni vrednosti Poslovnega objekta – X z dne 30. 9. 2021 (priloga k p. d. 953), izdelanega s strani cenilca mag. A. A. Iz nadaljne obrazložitve izhaja, da ker je ločitveni upnik A. d. o. o. v svojem negativnem mnenju predlagal, da se določi tržna vrednost, kot izhaja iz cenilnega poročila B. B. z dne 3. 11. 2021 (priloga k p. d. 958), ki jo je priložil svojemu negativnemu mnenju, s čimer se je strinjal tudi upravitelj, je sodišče prve stopnje dovolilo prodajo po tržni vrednosti, kot izhaja iz cenilnega poročila cenilke B. B. Pri tem je navedlo, da sta bili sicer cenitvi obeh izvedencev izdelani skladno z določbo drugega odstavka 327. člena v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZFPPIPP, vendar je sledilo predlogu ločitvenega upnika A. d. o. o., saj je cilj postopka prodaje maksimirati dosežene prodajne cene stečajnega premoženja in doseči poplačilo upnikov (v tem primeru ločitvenih, ker gre za posebno stečajno maso) v čim višjem odstotku. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ni sledilo ločitvenima upnikoma B. d. o. o. in C. d. o. o., ki se s predlogom prodaje po ceni B. B. nista strinjala in sta predlagala dopolnitev cenitve, ker to ni v interesu ločitvenih upnikov, ki želijo doseči čim večjo stečajno maso. Pri tem je navedlo, da če bo prodaja neuspešna, se bo v nadaljevanju postopka nepremičnina lahko prodajala tudi po nižji vrednosti, dopolnitev cenitve pa bi po nepotrebnem povzročala dodatne stroške, ki po presoji sodišča prve stopnje niso utemeljeni in bi šli v škodo stečajne mase. Presodilo je tudi, da mnenje cenilca C. C., ki sta ga priložila ločitvena upnika B. d. o. o. in C. d. o. o., ni vrednoteno skladno z zakonskimi določili, saj je po določbi 1. točke drugega odstavka 25. člena ZFPPIPP pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, kar iz potrdila o imenovanju sodnega cenilca C. C. ne izhaja, A. A. in B. B. pa ustrezne licence imata.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je vsebina pritožbenih razlogov v obeh pritožbah bistveno enaka, zato bo na pritožbene navedbe odgovarjalo skupaj in hkrati.

7. Pritožnika sta uveljavljala, da z mnenjem cenilke B. B., ki ga je k mnenju priložil ločitveni upnik A. d. o. o., nista bila seznanjena in zato nista mogla podati nobenih morebitnih pripomb. Trdita tudi, da sodišče cenitve ni javno objavilo (na strani AJPES) in ni postavilo dodatnega roka za podajo morebitnih predlogov. Zaradi navedenega uveljavljata absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev ustavne pravice pritožnikov do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) pa tudi pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS). Nadalje pritožnika trdita, da sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni pridobilo mnenja družbe D. d. d., ki ima v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki se prodaja, vpisano stvarno breme na prvem mestu oziroma pred vsemi hipotekami hipotekarnega upnika A. d. o. o. Sodišče prve stopnje je z izključitvijo preostalih (ločitvenih) in navadnih upnikov le-te postavilo v neenakopraven položaj, ker bi k podaji mnenja moralo pozvati vse upnike, ki so stranke konkretnega stečajnega postopka. Poleg tega pritožnika navajata, da sta izklicna cena in varščina previsoki, s čimer se zožuje krog potencialnih kupcev, kar vse je v škodo ločitvenim upnikom, ki so zainteresirani, da se premoženje proda po najvišji možni ceni. Če bi bila cena nižja, bi v postopek prodaje bil zajet najširši možni krog potencialnih kupcev, to pa bi v končni fazi lahko pripeljalo do višje prodajne cene.

8. Sodišče druge stopnje je najprej odgovorilo na vprašanje ali je bilo sodišče prve stopnje v skladu s 345. členom ZFPPIPP dolžno pozivati vse (torej vse ločitvene in navadne) upnike, da podajo mnenje k predlagani prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Če je premoženje predmet ločitvene pravice (ali več ločitvenih pravic), veljajo o prodaji tega premoženja posebna pravila (345. člen ZFPPIPP). Upravitelj je že v svojem predlogu za prodajo (p. d. 953) pojasnil, da je v zemljiški knjigi na nepremičninah, ki so predmet prodaje, na podlagi notarskega sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 0000/04 z dne 8. 12. 2004 vknjižena hipoteka v višini glavnice 5,500.000 EUR s pripadki v korist ločitvenega upnika A. d. o. o. (ID pravice/zaznambe 001). V zemljiški knjigi je pri navedenem premoženju vpisanih tudi veliko število še nerešenih plomb, saj je upnik Banka d. d. upniku A. d. o. o. odstopil več terjatev, zaznambe novega upnika A. d. o. o. pa še niso vse vpisane v zemljiški knjigi (skupni seštevek nominalnih zneskov glavnic terjatev je 16.550.000,00 EUR s pripadki, kar vse daleč presega tržno ocenjeno vrednost nepremičnine1).

9. Procesna predpostavka o pozivu ločitvenega upnika naj poda mnenje o prodaji premoženja dolžnika mora biti izpolnjena, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, iz prvega odstavka tega člena ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico (drugi odstavek 345. člena ZFPPIPP). Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka tega člena, pridobi sodišče mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva (1. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP). Mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, pa pridobi sodišče le, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (2. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP).

10. Glede na skupni znesek terjatev upnika A. d. o. o. (prim. 8. točko te obrazložitve) in ocenjeno likvidacijsko vrednost nepremičnine (premoženja, ki je predmet ločitvene pravice), je več kot očitno, da kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo tega premoženja ne bo zadoščala niti za celotno plačilo terjatev zavarovanih z ločitveno pravico ločitvenega upnika A. d. o. o., kaj šele za ostale ločitvene upnike. Zato sodišče prve stopnje skladno z zgoraj citiranimi zakonskimi določili ni bilo dolžno pozivati ostale ločitvene upnike, naj podajo mnenje v zvezi s prodajo.2 Kljub temu sta ostala ločitvena upnika (pritožnika) svoji mnenji sicer podala, vendar glede na gornje ugotovitve dejanskega stanja, sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno pozivati cenilcev naj se do njunih mnenj v zvezi z višino ocenjenega premoženja dolžnika opredelijo. Očitno pa sta bila s cenitvijo B. B. pritožnika tudi seznanjena, saj se z njeno cenitvijo nista strinjala. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da cenitev ni bila objavljena in da nanjo nista mogla podati pripomb, saj sta kot upnika in s tem stranki tega stečajnega postopka, imela vso možnost dostopa do spisa in bi lahko vanj, če bi želela, tudi v vsakem trenutku vpogledala, saj se mnenje v spisu nahaja.

11. Neutemeljen je tudi pritožbeni razlog, da bi sodišče prve stopnje moralo k mnenju pozivati tudi navadne upnike. Temeljno pravilo stečajnega postopka je, da je treba za premoženje, ki je predmet ločitvene pravice oblikovati posebno stečajno maso, ki jo je treba voditi in upravljati ločeno (posebna razdelitvena masa) od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso (drugi odstavek in 2. točka tretjega odstavka 225. člena ZFPPIPP). Iz posebne razdelitvene mase se poplačujejo ločitveni upniki, ki so imeli na premoženju, iz vrednosti katerega se je ta posebna razdelitvena masa oblikovala, priznane ločitvene pravice (370. do 372. člen ZFPPIPP, pododdelek 5.9.4.). Šele če po poplačilu vseh upnikov iz drugega in tretjega odstavka 370. člena ZFPPIPP) v posebni razdelitveni masi ostane kaj premoženja, se to prenese v splošno razdelitveno maso, ki je namenjena poplačilu navadnih upnikov.

12. Položaji upnikov, ki so primerljivi, torej ločitvenih in navadnih upnikov, je treba obravnavati enako. Slednje pa je doseženo v veljavnih določbah ZFPPIPP, zato ni utemeljen predlog pritožnika C. d. o. o., da naj sodišče druge stopnje postopek prekine in na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti določb ZFPPIPP v zvezi s pozivom za pridobitev mnenja k prodaji premoženja, ki je predmet ločitvenih pravic več ločitvenih upnikov in hkrati, saj bi tako mnenje morali podati tudi navadni upniki.

13. Nadalje je upravitelj že v predlogu za prodajo (p. d. 953) tudi pojasnil, da je na nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena predkupna pravica na podlagi prodajne pogodbe z dne 25. 2. 2002, SV 000/2, v korist E. d. d. v skladu s 4. členom Prodajne pogodbe z dne 25. 2. 2002 (ID pravice/zaznambe ...), v korist istega subjekta E. d. d. pa je vknjižena tudi pravica stvarnega bremena na podlagi že navedene prodajne pogodbe v višini 21.901,20 EUR (ID pravice/zaznambe ...). Vendar v ZFPPIPP ni določeno, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji moralo v takem primeru pridobiti tudi mnenje imetnika stvarnega bremena ali predkupnega upravičenca. Sodišče druge stopnje ob tem dodaja, da je položaj predkupnega upravičenca posebej varovan v okviru določbe 347. člena ZFPPIPP, v katerem so navedena posebna pravila o uveljavljanju predkupne pravice. Drugačne pritožbene navedbe v zvezi s tem so neutemeljene.

14. Po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljen niti pritožbeni razlog, da sta izklicna cena in varščina določeni previsoko, da tako zožujeta krog potencialnih kupcev, zato pa tudi ni možnosti za doseganje višje prodajne cene na dražbi. Največji interes ločitvenih upnikov je vendarle, da se doseže čim višja cena pri prodaji in s tem čim večja vrednost premoženja za njihovo poplačilo. Zato je potrebno težiti k zagotavljanju najboljših pogojev za poplačilo upnikov, posledično pa najti sorazmerje med čim boljšim unovčenjem stečajne mase in hitrostjo postopka ter pri tem upoštevati koristi vseh upnikov stečajnega postopka. Zato se sodišče druge stopnje strinja s pojasnilom upravitelja v odgovoru na pritožbo (p. d. 977), da gre za zelo specifično premoženje, ki je v namenski funkciji (delujoče stanje X) in da ga je mogoče prodati le relativno omejenemu krogu kupcev. Če bodo kupci zainteresirani za nakup tega premoženja, bodo na javni dražbi licitirali za višjo ceno.

15. S temi razlogi je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene navedbe pritožnikov (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 V korist upnika A. d. o. o. so že vpisane zaznambe po ID pravice št.: ... (za 2.500.000,00 EUR s pripadki), ... (za 4.500.000,00 EUR s pripadki) in ... (za 4.050.000,00 EUR s pripadki). 2 Primerjaj VSL sklep Cst 540/2016 z dne 18. 8. 2016, VSL sklep Cst 168/2021 z dne 5. 5. 2021 idr.