Jedro

Presoja sodišča prve stopnje, da ni podan upravičen razlog, na podlagi katerega bi sodišče toženi stranki dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, je pravilna. Na to presojo namreč ne more vplivati dejstvo, da je bila pooblaščenka tožencu dodeljena na podlagi odločbe o nujni brezplačni pravni pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 5.5.2010 za vrnitev v prejšnje stanje ter zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 5.5.2010 kot prepozno. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 11,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se tožena stranka pritožuje po pooblaščenki ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje. Sodišče je kot nerelevantno zavrnilo obrazložitev tožene stranke, da je pooblaščenka po prejemu odločbe BPP ugotovila, da so uradne ure na sodišču že potekle. Po mnenju tožene stranke je podatek še kako relevanten glede na to, da pooblaščenka navedenega dne ni imela do 12.30 ure časa niti, da bi pregledala pošto in je nerealno pričakovati, da pooblaščenci odreagirajo v trenutku, ko prejmejo odločbo o BPP. Sodišče je očitno spregledalo, da je za kvalitetno zastopanje potreben ne samo pregled listin, ampak tudi sestanek s stranko, ki predstavi svoje videnje zadeve. Seveda je sestanek s stranko možno imeti potem, ko se odvetnik seznani z listinami. Zaključek sodišča, da tožena stranka ni izkazala upravičenih vzrokov za zamudo roka, je napačen in je sodišče napačno uporabilo materialno pravo pri presoji upravičenosti vzrokov.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju o predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje pravilno uporabilo določbe 116. do 120. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni navedla upravičenega vzroka za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo v tej zadevi. Tožena stranka je namreč predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe iz sledečih razlogov: tožencu je bila z odločbo BPP 1136/2010 z dne 28.4.2010 odobrena nujna brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo, za izvajanje le-te je bila določena odvetnica A.; odvetnica je bila v času od 29.4. do 2.5.2010 odsotna iz pisarne; odločba o BPP je po faksu prispela v pisarno odvetnice dne 30.4.2010; odvetnica je odločbo prejela z redno pošto 3.5.2010 in jo je pregledala po zaključenih konferencah s strankami po 12.30 uri; toženec se je v odvetniški pisarni zglasil okoli 12.30 ure, pri čemer pa s seboj ni imel sodbe, bil je razburjen in je pisarno zapustil pred razgovorom s pooblaščenko. Prvostopenjsko sodišče še ugotavlja, da je rok za pritožbo iztekel dne 4.5.2010, pri čemer pa je v odločbi o BPP napačno navedeno, da rok za vložitev pritožbe poteče dne 3.5.2010. Presoja sodišča prve stopnje, da ni podan upravičen razlog, na podlagi katerega bi sodišče toženi stranki dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Na to presojo namreč ne more vplivati dejstvo, da je bila pooblaščenka tožencu dodeljena na podlagi odločbe o nujni brezplačni pravni pomoči (36. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP, Ur.i l. RS, št. 50/2004 s spremembami in dopolnitvami). Toženec je namreč pravočasno vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč in je o njej tudi začasna predsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani z odločbo BPP 1136/2010 pravočasno odločila dne 28.4.2010 ter je bila odvetnici po faksu poslana dne 30.4.2010. Odvetnica ni navedla opravičljivih razlogov, zaradi katerih ne bi mogla prevzeti izvajanja pravne pomoči oziroma bi le-to odklonila v skladu z določbo 30. člena ZBPP. Pritožbeno sodišče sicer verjame pooblaščenki toženca, da je bila dne 3.5.2010 zelo zaposlena s predhodno dogovorjenimi strankami, vendar gre pri tem za razloge na strani odvetnice. Delo v odvetniški pisarni mora biti organizirano tako, da se najprej in takoj opravijo tista nujna opravila, ki so vezana na rok. Pooblaščenka tožene stranke se pri tem ne more sklicevati na nepravilno delovanje službe za BPP, niti na zmedenost in razburjenost toženca, češ da ni prinesel s seboj sodbe. Sicer pa bi pooblaščenka v primeru, če bi pravočasno pregledala odločbo o BPP, za pregled spisa lahko pooblastila drugo osebo ali pa to sama storila tudi po poteku uradnih ur na sodišču glede na določbo 2. odstavka 70. člena Sodnega reda. Končno pa pritožbeno sodišče še poudarja, da odvetnik opravlja poklicno dejavnost, ki jo mora opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (1. člen Zakona o odvetništvu in 6. člen Obligacijskega zakonika). Odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in o zavrženju pritožbe je zato pravilna in zakonita. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP. Ker gre v tej zadevi za spor majhne vrednosti je o pritožbi odločala sodnica posameznica glede na določbo 5. odstavka 458. člena ZPP.