Jedro

Vendar pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep o presumpciji umika predloga za ureditev meje 14. 4. 2013 na podlagi 36. člena ZNP šele po več ko šestih mesecih od tedaj, ko je naložilo predlagajoči stranki plačilo predujma za izvedenca. S tem je dejansko dvakrat ugodilo njenemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo, ne glede na to, da o tem ni izdalo posebnega sklepa, zato ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sedaj izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagajoča stranka trpi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog predlagateljice L.V. z dne 3. 2. 2011 zoper nasprotno udeleženko D.P., za ureditev meje, ki glasi, „da določi/popravi/ mejo med nepremičninami parc. št. 1245 vl. št. 221 k.o. X, ki je v lasti predlagateljice L.V., stan. B 21, M, do celote in nepremičnino parc. št. 1244 vl. št. 725 k.o. X, ki je v lasti nasprotne udeleženke D.P., stan. B 19/a, M, do celote in stroške postopka trpijo udeleženci postopka v razmerju z dolžino svoje meje“ šteje za umaknjen in se postopek ustavi.

2. Proti temu sklepu se pritožuje predlagajoča stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

3. V pritožbi navaja, da ji je bilo res na naroku 4. 10. 2012 naloženo plačilo predujma za izvedenca 1.500,00 EUR (gre za nesorazmerno visok znesek predujma). Predujma res ni plačala, je pa dne 20. 12. 2012 in torej pravočasno (in enkrat še 28. 3. 2013) prosila za podaljšanje roka za plačilo predujma, o predlogu za podaljšanje pa sodišče prve stopnje sploh ni odločilo. Po določbi 110. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja tudi v nepravdnem postopku (člen 37 Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP) se lahko roki, ki niso določeni z zakonom in jih določa sodišče, na predlog prizadete stranke podaljšajo, če so za to upravičeni razlogi. Iz istega člena izhaja, da o tem odloči sodišče s sklepom. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe ZPP in ZNP s tem, ko ni uporabilo določbe 110. člena ZPP oziroma jih je uporabilo nepravilno, ko o predlogu za podaljšanje roka sploh ni odločilo. Predlagajoča stranka je podaljšanje roka predlagala, ker je poskušala z nasprotno udeleženko skleniti poravnavo. V nasprotju z zmotnimi ugotovitvami napadenega sklepa je predlagajoča stranka poravnavo skušala doseči. V dokaz predlaga korespondenco (pisno in po elektronski pošti) med strankama. Prav v dneh, ko je sklep o ustavitvi postopka prejela, je nameravala nasprotni udeleženki sporočiti, da se z njenim predlogom ureditve meje z dne 22. 11. 2012 strinja. Med strankama so pogajanja tekla, kar pomeni, da so za podaljšanje roka obstajali tudi upravičeni razlogi v smislu določbe 110. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in je sodišče prve stopnje glede razlogov za podaljšanje roka zmotno ugotovilo dejansko stanje. Predlagajoča stranka podrejeno opozarja še na pripravljalno vlogo z dne 7. 10. 2012, s katero je predlagala, da sodišče glede na zatrjevano priposestvovanje še pred pritegnitvijo izvedenca zasliši predlagane priče. Tudi to je smiselno razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma. Predlagajoča stranka predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

4. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Uveljavljana procesna kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, ker da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 110. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, ker da ni odločilo o predlogu predlagajoče stranke za podaljšanje roka za plačilo predujma, ni podana. Ni sporno, da je bilo predlagajoči stranki 4. 10. 2012 naloženo plačilo predujma za izvedenca v znesku 1.500,00 EUR v roku treh mesecev in da predlagajoča stranka predujma ni plačala, ampak je 20. 12. 2012 predlagala podaljšanje roka za plačilo za tri mesece, ker da potekajo med strankama pogajanja za sklenitev izvensodne poravnave. Sodišče prve stopnje sicer o tem predlogu ni odločilo s posebnim sklepom, je pa ta predlog predlagajoče stranke poslalo v izjasnitev nasprotni udeleženki, ki je dne 16. 1. 2013 (list. št. 22) sporočila, da med strankama ni pogajanj o izvensodni poravnavi. Vendar pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep o presumpciji umika predloga za ureditev meje 14. 4. 2013 na podlagi 36. člena ZNP šele po več ko šestih mesecih od tedaj, ko je naložilo predlagajoči stranki plačilo predujma za izvedenca. S tem je dejansko dvakrat ugodilo njenemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo, ne glede na to, da o tem ni izdalo posebnega sklepa, zato ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sedaj izpodbijanega sklepa. V okviru uradnega preizkusa (člen 350/II ZPP v zvezi s členom 37 ZNP) sodišče prve stopnje ni našlo uradno upoštevnih procesnih kršitev.

7. Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno, ko je predlog za ureditev meje med zgoraj navedenima parcelama štelo za umaknjen na podlagi določbe 36. člena ZNP, ko predlagajoča stranka založenega predujma ni plačala niti po šestih mesecih, kot ji je bilo naloženo, pri čemer je bila opozorjena na posledice neplačila (kar v pritožbi ni sporno). Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede razlogov za podaljšanje roka in da so obstajali upravičeni razlogi, ker da so med strankama tekla pogajanja za sklenitev izvensodne poravnave, je neutemeljena. Teh navedb predlagajoča stranka v postopku na prvi stopnji ni z ničemer izkazala in to tudi ne izhaja iz izjave nasprotne udeleženke. V pritožbi predloženi dokazi - korespondenca med strankama (A9 do A14) predstavljajo neupoštevno pritožbeno novoto (člen 337 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP), kar velja tudi za pritožbeno navedbo, da je nameravala v času sprejema izpodbijanega sklepa nasprotni udeleženki sporočiti, da se z njenim predlogom ureditve meje z dne 22. 11. 2012 strinja. Razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma pa tudi ne predstavlja pripravljalna vloga predlagajoče stranke z dne 7. 10. 2012, v kateri je le predlagala, da sodišče prve stopnje zasliši predlagane priče pred pritegnitvijo izvedenca.

8. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in členom 35 ZNP. Predlagajoča stranka trpi sama stroške pritožbenega postopka, saj v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP vsak udeleženec, če ni drugače določeno, trpi sam svoje stroške postopka, kar velja tudi za pritožbene stroške.