Jedro

Utemeljena je po mnenju sodišča druge stopnje pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje takšen ugovor dolžnika zmotno štelo za obrazloženega v smislu prej navedenih zakonskih določil in pravnega mnenja oziroma stališč sodišča. Dolžnik je primarno zatrjeval, da je dolg iz konkretne verodostojne listine - računa št.-327-002530 v celoti poplačal. Prenehanje dolga zaradi plačila je pravno pomembno dejstvo, ki bi v pravdnem postopku pripeljalo do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Ker pa je dejstvo plačila dolga pozitivno dejstvo, ne zadošča le njegovo zatrjevanje, pač pa mora stranka zanj predlagati oziroma predložiti ustrezen dokaz.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovor dolžnika z dne 30. 9. 2021 zoper sklep o izvršbi opr. št. VL 58254/2021 z dne 7. 9. 2021 zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika z dne 30. 9. 2021 in sklep o izvršbi opr. št. VL 58254/2021 z dne 7. 9. 2021 razveljavilo (točka I izreka). Sklenilo je, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem na Ptuju (točka II izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje upnik. Če bi dolžnik svoj dolg po verodostojni listini - računu 21-327-002530 poplačal, bi k svojemu ugovoru predložil dokaz o plačilu. Dolžnik je po elektronski pošti naročil prevoz za katerega je bil izdan račun, ki ga upnik prilaga k pritožbi z vsemi pripadajočimi prilogami. Upnik pojasni, da je ob upoštevanju preteklega preplačila v višini 21,00 EUR, po računu št. 21-327-0002530 ostal dolg v znesku 1.138,00 EUR. Dolžnik ga kljub prejetim opominom ni poravnal. Upnik tako predlaga, da sodišče druge stopnje „razveljavi ugovor dolžnika kot neutemeljen“, ker ni bil podan noben dokaz o zatrjevanem plačilu terjatve.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi preizkušalo obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu določbe drugega odstavka 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ, po kateri se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti oziroma predlagati dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Kot neobrazložen ugovor se šteje tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve, ki jih navaja ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.2 Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

5. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da terjatev po verodostojni listini 21-327-002530 ne obstoji, ker jo je v celoti poplačal. Zato se ne more argumentirano izjasniti o utemeljenosti izvršbe, rokov glede zapadlosti terjatve in plačila zahtevanih obresti. O tem se bo lahko izjasnil šele, ko bo prejel verodostojno listino. Dolžnik je zato zanikal temelj terjatve, iz previdnosti pa tudi višino terjatve. Nadalje je navedel, da ni prejel verodostojnih listin in da gre za zatrjevanje negativnega dejstva, za katerega ne more predložiti nobenega dokaza. Dodal je, da poslovnega odnosa z upnikom ne zanika, da pa je vse izstavljene račune v celoti poravnal in upniku ne dolguje ničesar več. Kot dokaz svojih trditev je predlagal svoje zaslišanje in navedel, da bo potrdilo o plačanih računih priloženo naknadno.

6. Utemeljena je po mnenju sodišča druge stopnje pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje takšen ugovor dolžnika zmotno štelo za obrazloženega v smislu prej navedenih zakonskih določil in pravnega mnenja oziroma stališč sodišča. Dolžnik je primarno zatrjeval, da je dolg iz konkretne verodostojne listine – računa št. 21-327-002530 v celoti poplačal. Prenehanje dolga zaradi plačila je pravno pomembno dejstvo, ki bi v pravdnem postopku pripeljalo do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Ker pa je dejstvo plačila dolga pozitivno dejstvo, ne zadošča le njegovo zatrjevanje, pač pa mora stranka zanj predlagati oziroma predložiti ustrezen dokaz. Listinskega dokazila o plačilu dolžnik ugovoru ni priložil, niti pojasnil zakaj ga bodisi nima, bodisi ne more predložiti. Zaslišanje dolžnika zato po oceni sodišča druge stopnje ni primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanega dejstva prenehanja dolga zaradi plačila.

7. Dolžnik ni zanikal niti obstoja poslovnega razmerja z upnikom, niti obstoja v izvršilnem predlogu označene verodostojne listine. Dolžnikove ugovorne navedbe o neprejemu verodostojne listine (in ob tem sklicevanje na negativno dejstvo, ki ga ne bi mogel dokazati), ob hkratnem in primarnem zatrjevanju plačila prav tega dolga (in vseh drugih dolgov do upnika), se medsebojno izključujejo. Zato po oceni sodišča druge stopnje dolžnikovega ugovora tudi podredno ni mogoče šteti za obrazloženega iz razloga, ker je dolžnik ob zatrjevanem dejstvu plačila zatrjeval še neostoj dolga zaradi neobstoja temelja in zanikal prejem (in s tem seznanjenost z vsebino) verodostojne listine (ki naj bi jo po svojih predhodnih trditvah v celoti poplačal), torej zaradi zatrjevanja negativnega dejstva, ki ga dolžnik ne bi mogel in moral dokazati.

8. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovor dolžnika zavrnilo (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim in drugim odstavkom 61. člena ZIZ).

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločbi Ustavnega sodišča RS št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010.