Jedro

Podpis ni namenjen samemu sebi. Njegova funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja. Ni nepomembno kdo vloži neko vlogo, tu pritožbo. Sodišče se mora zato prepričati, da je pritožbo vložila upravičena oseba. Temu namenu služi podpis vlagatelja na pritožbi. Pri ugotavljanju obstoja procesne predpostavke, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, je treba pritožbo in pooblastilo presojati skupaj, sicer sodišče zavrže pravno sredstvo, če mu ni predloženo pooblastilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sodbo z dne 14. 1. 2014. Ugotovilo je, da je 14. 1. 2014 izdalo sodbo, zoper katero je tožena stranka 28. 4. 2014 vložila pritožbo, na kateri ni podpisa pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP . V pritožbi navaja, da je imela pritožba vse potrebne sestavine, zaradi česar je sodišče ne bi smelo obravnavati kot nepopolno. Poleg tega je bilo v spisu pooblastilo za zastopanje odvetniku tožene stranke, da ni moglo biti nobenega dvoma o tem kdo je dejanski pritožnik in v čigavem imenu je vložena pritožba. Sodišče je zavzelo preveč togo in neživljenjsko stališče tudi za primer, da pritožba dejansko ne bi bila podpisana. Pomanjkljivost, kolikor bi res manjkal na pritožbi podpis, ni take narave, zaradi česar pritožba ne bi bila sklepčna oziroma sposobna za obravnavanje. Iz pritožbe ter iz v spis vloženega pooblastila je jasno razvidno kdo je vložil pritožbo in v čigavem imenu in tudi zakaj. Opozarja na sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 14/2013, ki se resda nanaša na podpis vlagatelja revizije, vendar je možna in dopustna analogija z zadevo, kolikor bi bila pritožba dejansko nepodpisana. Vrhovno sodišče RS je odločilo, da je funkcija podpisa v luči zakonskih določb (335. člen ZPP) predvsem v izkazovanju istovetnosti vlagatelja, saj ni nepomembno kdo je vložil vlogo oziroma revizijo. Iz pooblastila, ki je bilo priloženo reviziji, je sodišče odgovorilo na vprašanje istovetnosti vlagatelja, kar se da glede na v spis vloženo pooblastilo zagotovo ugotoviti tudi za pritožbo.

Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi sicer navaja, da je imela njena pritožba (zoper sodbo) vse potrebne sestavine, vendar iz pritožbe v spisu ni razvidno, da bi bil na njem podpis pritožnika oziroma paraf (list. št. 96 do 98 spisa). Je pa v glavi pritožbe ime odvetnika, njegov naslov in številka telefona ter faksa. Priložena je tudi kuverta, na kateri je štampiljka odvetnika. Kljub temu se tožena stranka utemeljeno sklicuje na funkcijo podpisa, ki je obvezna sestavina pritožbe po 4. točki 335. člena ZPP. Obrazložilo jo je Vrhovno sodišče RS v sklepu III Ips 14/2013, na katerega se prav tako utemeljeno sklicuje v pritožbi, čeprav je šlo tam za podpis revizije in ne pritožbe.

Podpis ni namenjen samemu sebi. Namenjen je oziroma njegova funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja. Ni nepomembno kdo vloži neko vlogo, tu pritožbo. V postopku pred višjim sodiščem je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, kar določa tretji odstavek 87. člena ZPP. Sodišče se mora zato prepričati, da je pritožbo vložila upravičena oseba. Temu namenu služi podpis vlagatelja na pritožbi. Pri ugotavljanju obstoja procesne predpostavke, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, je treba pritožbo in pooblastilo presojati skupaj, sicer sodišče zavrže pravno sredstvo, če mu ni predloženo pooblastilo (peti odstavek 98. člena ZPP). Takšna argumentacija izhaja iz omenjene odločbe Vrhovnega sodišča RS III Ips 14/2013. Čeprav je v tisti zadevi šlo za popolnost revizije, to je za podpis vlagatelja revizije, v obravnavanem primeru pa gre za popolnost pritožbe in podpis vlagatelja na pritožbi, tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je možna in dopustna analogija s to zadevo. Odvetnik tožene stranke je črpal svoje upravičenje za pritožbo iz pooblastila, ki ga je predložil že pred sodiščem prve stopnje 21. 12. 2012 (list. št. 63, 64 spisa). Na pooblastilu je podpis pooblaščenca oziroma paraf in njegova štampiljka ter podpisa oziroma parafi zakonitih zastopnikov tožene stranke in njena štampiljka (priloga B 2). Glede na to, da je v glavi pritožbe ime odvetnika, njegov naslov in številka telefona ter faksa in priložena kuverta s štampiljko odvetnika ni dvoma o tem kdo jo je poslal. Ni dvoma o istovetnosti vlagatelja pritožbe. Posledica iz petega odstavka 98. člena ZPP (sankcija takojšnjega zavrženja) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena ZPP je po mnenju Vrhovnega sodišča RS očitno nesorazmerna z morebitnim vplivom na pospešitev postopka, poleg tega pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave RS (tako sklep III Ips 62/2013). Enako velja za goli formalizem v zakonski zahtevi po podpisu pritožnika skupaj s sankcijo takojšnjega zavrženja pritožbe po petem odstavku 98. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ugodilo je pritožbi tožene stranke in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje opravi postopek s pritožbo zoper sodbo.