Jedro

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom 22.6.2011 pričelo s postopkom poprave pomotnega vpisa. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZZK-1C. Ker za popravo pomote ni bilo soglasja vseh prizadetih, je moralo sodišče prve stopnje odločiti, da se poprava ne opravi. Tak sklep izhaja iz narave zemljiškoknjižnega postopka. Sporna dejstva se ne morejo reševati v okviru zemljiškoknjižnega postopka, temveč bo morala pritožnica ponovni vpis hipoteke doseči v pravdnem postopku.

Enako kot za predlog za vpis lastninske pravice na novega lastnika velja, da učinkuje od dneva vložitve predloga (pod predpostavko, da bo vpis dovoljen), tudi v predmetni zadevi velja, da učinkuje od začetka postopka in da se o vpisu odloča po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo, da se poprava pomotnega vpisa pri predmetni nepremičnini ne opravi. Pri tem je uporabilo določbo 201. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 v besedilu, kakršno je veljalo pred spremembami in dopolnitvami ZZK-1C. Za popravo pomote imetniki pravic, na katere bi poprava vplivala, niso podali soglasja.

2. Zoper sklep se udeleženka Z. pritožuje. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo tudi na dejstvu, da za spremembo ni podala soglasja družba M. d.o.o. Izjave te družbe pritožnica ni prejela in se o njej ne more izjaviti, je pa družba M. d.o.o. od 10.6.2013 v stečaju, zato ima drugega zakonitega zastopnika. Družba M. d.o.o., ki je sicer nestrinjanje s popravo podala pred začetkom stečaja, je svojo izjavo podala zgolj zaradi nagajanja udeležencu. Pritožnica je prepričana, da bi stečajna upraviteljica podala drugačno izjavo. Poleg tega družba M. d.o.o. ni več lastnica sporne nepremične, saj je bil dne 23.6.2014 vložen predlog za vpis lastninske pravice na družbo Me. d.o.o. v stečaju, predlog se vodi pod Dn. št. 1, vpisi pa začnejo učinkovati z dnem začetka zemljiškoknjižnega postopka. Na legitimacijo mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Pritožnica je z drugim udeležencem S.Z. sklenila sporazum, s katerim je ta pritožnici priznal hipotekarno upravičenje, zato je sodišče zmotno štelo, da S.Z. nasprotuje popravi. S.Z. je tudi sicer nasprotoval popravi le pri delu nepremičnine, ki je njegova last, ne pa tudi pri delu, ki je last Me. d.o.o. v stečaju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom 22.6.2011 pričelo s postopkom poprave pomotnega vpisa. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZZK-1C. V okviru postopka je tako pozvalo takratna zemljiškoknjižna lastnika, za katera bi poprava pomote imela posledice, da se o popravi pomotnega zapisa izjavita. To sta tudi storila in sicer sta oba popravi nasprotovala. Ker za popravo pomote ni bilo soglasja vseh prizadetih, je moralo sodišče prve stopnje odločiti, da se poprava ne opravi. Tak sklep izhaja iz narave zemljiškoknjižnega postopka. Sporna dejstva se ne morejo reševati v okviru zemljiškoknjižnega postopka, temveč bo morala pritožnica ponovni vpis hipotek doseči v pravdnem postopku.

5. Pritožnik se sicer sklicuje na drugačno lastniško stanje, vendar s tem predlogom ne more uspeti. Enako kot za predlog za vpis lastninske pravice na novega lastnika velja, da učinkuje od dneva vložitve predloga (pod predpostavko, da bo vpis dovoljen), tudi v predmetni zadevi velja, da učinkuje od začetka postopka in da se o vpisu odloča po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka postopka. V času, ko je sklep o začetku postopka poprave pomote začel učinkovati, je bil lastnik še vedno M. d.o.o., ki se s popravo ni strinjal. Že zaradi povedanega poprava pomote ni mogoča. V zvezi z drugim solastnikom v času odločanja o popravi tožeča stranka sodišču še ni predložila sporazuma, na katerega se (prepozno) sklicuje šele v pritožbi. Tudi sicer pa soglasje za popravo pomote iz sporazuma ni jasno razvidno. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).