Jedro

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, ki je obrazloženo v točki 7. izpodbijanega sklepa, da poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz. Stališče temelji na pravilni razlagi 19. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji ( v nadaljevanju ZODPol), katerega vsebina je v celoti povzeta v nadaljevanju citirane točke obrazložitve, kjer je zapisano, da je NFL specializirana notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti, da izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja za potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov ter da naloge opravlja avtonomno in v skladu s strokovnimi standardi in navodili, strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, pa so pri opravljanju izvedeništva neodvisni.Z ZODPol je normativno urejen status, avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL, zato pavšalni očitki in na napačni podmeni sloneči pritožbeni pomisleki s tem v zvezi niso utemeljeni. NFL je pridobil akreditacijo po standardu SIST EN IEC/ISO 17025:2017 za dejavnosti, ki so opisane v prilogi akreditacijske listine in obsega forenzično preskušanje, kemijo, vzorčenje, biologijo in biokemijo (skrajšan opis obsega akreditacije 3.1). Navedeno zagotavlja ne le neodvisnost pri preiskavah, temveč tudi strokovnost ugotovitev, te pa so še vedno lahko predmet presoje le v dokaznem postopku, tudi s pomočjo izvedencev, ki jih v ta namen postavi sodišče, če se to pokaže za potrebno.

Izrek

Pritožbi obdolženega D.J. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom I K 16412/202 z dne 2.6.2021, izdanem po predsedniku senata, na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da se predloga obdolženega D.J. in njegovega zagovornika J. H. za izločitev dokazov z dne 22.2.2021 zavrneta kot neutemeljena.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženec iz razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, da odpravi nezakonitosti ter nezakonite dokaze izloči iz sodnega spisa, njega pa obvesti o seji pritožbenega senata.

3. Slednjemu predlogu pritožbeno sodišče ni sledilo. Po določbah prvega in drugega odstavka 378. člena ZKP, na katere se v pritožbenem predlogu sklicuje obdolženec, sodišče druge stopnje o seji senata obvesti stranke, zagovornika in oškodovanca, če katerikoli izmed njih to zahteva, ko odloča o pritožbah zoper sodbo, ne pa tudi, ko odloča o pritožbah zoper sklep sodišča prve stopnje. Navedeno ima podlago v določbi prvega odstavka 403. člena ZKP, ki za postopek s pritožbo zoper sklep ne določa uporabe 378. člena ZKP, na katerega sklicuje obdolženec.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje :

5. Pritožba je neutemeljena v delu, kjer graja odločitev predsednika senata sodišča prve stopnje, ki se nanaša na zavrnitev predlogov obdolženca in njegovega zagovornika, da se iz kazenskega spisa izločita poročili Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju NFL) z dne 13.12.2019 v zvezi s preiskavo bioloških sledi in z dne 19.12.2019 v zvezi s primerjavo sledi obuvala z najdenimi obuvali. Pritožnik neuspešno ponavlja razloge, ki sta jih z zagovornikom navajala v predlogih za izločitev navedenih poročil in z njimi poskušala prepričati, da gre za nedovoljene dokaze, ker poročili nimata zadostne strokovnosti, sestavljeni pa sta s strani organa, ki deluje znotraj organa pregona. Obdolženec v pritožbi znova navaja, da je NFL sam zapisal, da so vsa mnenja in razlage podana brez akreditacije in kot taka nimajo dokazne vrednosti na kateri bi lahko temeljila sodna odločba, zato je potrebno pridobiti novo mnenje oz. poročilo izvedenca, ki ima akreditacijo, da lahko tolmači biološke sledi s kraja storjenega kaznivega dejanja, kar je vsebina poročil NFL. Tega pa ni mogoče tolmačiti tako, kot je to storil predsednik senata v točki 8. izpodbijanega sklepa. Sodnik ni strokovno usposobljen, da bi takemu poročilu dal večjo dokazno vrednost samo zato, ker sam verjame policiji oz. krilu policije NFL oddelku, ker gre za njegovo osebno ocenjevanje neakreditirane vrednosti NFL poročila. Zato prihaja z obrazložitvijo v točki 8. izpodbijanega sklepa do kršitve načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

6. Obdolžencu ni mogoče pritrditi v nobenem od zgoraj navedenih pritožbenih stališč. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, ki je obrazloženo v točki 7. izpodbijanega sklepa, da poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz. Stališče temelji na pravilni razlagi 19. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji ( v nadaljevanju ZODPol), katerega vsebina je v celoti povzeta v nadaljevanju citirane točke obrazložitve, kjer je zapisano, da je NFL specializirana notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti, da izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja za potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov ter da naloge opravlja avtonomno in v skladu s strokovnimi standardi in navodili, strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, pa so pri opravljanju izvedeništva neodvisni. Položaj NFL je glede na sedanjo zakonsko ureditev drugačen kot je bil položaj Centra za kriminalistično tehnične preiskave in zagotavlja neodvisnost strokovnjakov, ki so vključeni v preiskave in podajanje izidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti. Z ZODPol je normativno urejen status, avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL, zato pavšalni očitki in na napačni podmeni sloneči pritožbeni pomisleki s tem v zvezi niso utemeljeni.

7. NFL je pridobil akreditacijo po standardu SIST EN IEC/ISO 17025:2017 za dejavnosti, ki so opisane v prilogi akreditacijske listine in obsega forenzično preskušanje, kemijo, vzorčenje, biologijo in biokemijo (skrajšan opis obsega akreditacije 3.1). Navedeno zagotavlja ne le neodvisnost pri preiskavah, temveč tudi strokovnost ugotovitev, te pa so še vedno lahko predmet presoje le v dokaznem postopku, tudi s pomočjo izvedencev, ki jih v ta namen postavi sodišče, če se to pokaže za potrebno.

8. Preiskave, ki jih je opravil NFL in so predmet obeh poročil, katerih izločitev sta predlagal obdolženec in zagovornik, so bile izvedene v okviru zgoraj navedene akreditacije, zato je pritožnikov dvom v njihovo zakonitost neutemeljen. V kolikor pa pritožnik ne soglaša z razlagami in mnenji, ki so v poročilih, ker niso vključena v obseg akreditacije, kar je navedeno le v poročilu z dne 13.12.2019, ne pa tudi v poročilu z dne 19.12.2019, pa bo to lahko uveljavljal v nadaljevanju postopka pred sodiščem prve stopnje v okviru dokaznega postopka in v okviru presoje njihove dokazne vrednosti. Navedeno ni razlog za izločitev, ker ne gre za dokaze, ki bi bili pridobljeni s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali za dokaz, na katerega se po določilih ZKP sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

9. Pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje z razlogi v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer razlaga, kakšna je dokazna vrednost poročil NFL, krši pravico do enakosti pred zakonom iz prvega odstavka 14. člena Ustave, prav tako ni utemeljena. Temelji napačnem pritožnikovem dojemanja statusa NFL in dokazne vrednosti poročil NFL, razen tega pa je povsem pavšalna in zgreši bistvo obrazložitve, v vsebini katere kršitev ugotavlja. V obrazložitvi je namreč navedeno, da so poročila NFL dovoljen dokaz, na katerega se sodna odločba sme opirat, njihova vsebinska pravilnost pa je predmet presoje na glavni obravnavi. Sodišče se pri tem pravilno sklicuje na sodno prakso in citira eno od sodnih odločb. Zato je neutemeljeno naziranje pritožnika, da gre za osebno vrednostno oceno predsednika senata. Enake razloge, kot so navedeni v točki 8. prvostopnega sklepa je zaslediti tudi v drugih sodnih odločbah1,zato je prvostopno sklicevanje na sodno prakso utemeljeno.

10. Po obrazloženem je odločitev sodišča prve stopnje, da kot neutemeljena zavrne predloga za izločitev poročil NFL, pravilna.

11. Pritožbi pa ni mogoče oporekati v preostalem delu, ko graja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na predlog za izločitev UZ o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 9.1.2020. Pritožnik vztraja, da kriminalist M. B., ki je sestavil navedeni UZ, ni imel dovoljenja obdolženca za vpogled v njegov Google račun, ker je obdolženec dne 13.12.2019 dal soglasje za preiskavo elektronske naprave le v zvezi s kaznivim dejanjem ropa v T. vasi v postopku, ki se vodi pod opr. št. I K 66700/2019, ne pa tudi soglasja v zvezi s kaznivim dejanjem ropa v V., ki je predmet obravnave v tem postopku, za katerega namen je sestavil UZ z dne 9.1.2020. Navaja, da je iz zapisnika o zavarovanju in preiskavi elektronske naprave z dne 13.12.2019 razvidno, da se je postopek zavarovanja podatkov začel tega dne ob 18.05 uri in končal naslednji dan ob 9.05 uri, zapisnik pa je sestavil kriminalist P. H.. Kriminalist M. B. je nato v okviru druge preiskave, ki se vodi povsem ločeno od že navedene in na drugi policijski postaji, brez dovoljenja obdolženca, po pritožbi nezakonito, ponovno dostopal do Google računa obdolženca in sestavil sporni UZ, ki se nanaša na kaznivo dejanje ropa v V.. Dovoljenost te ponovne preiskave je zanimala tudi preiskovalnega sodnika in je zato M. B. ob zaslišanju v preiskavi zastavil vprašanje, ali je za preiskavo Google računa obdolženca dobil njegovo dovoljenje in je ta odgovoril, da ko obdolženec dovoli vpogled v Google račun, se lahko vpogledajo vsi podatki. Z navedenim odgovorom pritožnik ne soglaša in v ravnanju kriminalista B. vidi elemente kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, posledično pa vztraja, da navedeni UZ predstavlja nedovoljen dokaz. B. očita kršitev določb sedmega, osmega in trinajstega odstavka 219.a člena ZKP. Navaja, da kriminalist ni naključno naletel na podatek, ki je predmet navedb v UZ-ju, zato ne gre za dovoljen dokaz in zato je UZ potrebno izločiti iz kazenskega spisa.

12. Preiskava elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov se po določbi prvega odstavka 219. a člena ZKP opravi, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in je podana verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke na podlagi katerih je mogoče osumljenca ali obdolženca identificirati, odkriti ali prijeti ali odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek, ali ki jih je mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku. Preiskava se opravi na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve imetnika ter policiji znanih in dosegljivih uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno pričakujejo zasebnost, ali na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča, katere izvod se pred začetkom preiskave izroči imetniku oz. uporabniku elektronske naprave, ki se naj preišče. 13. Obdolženec je podal soglasje za preiskavo njemu zasežene elektronske naprave v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja ropa v T. vasi, ki ni predmet obravnavanega postopka pred sodiščem prve stopnje. V kazenskem spisu I K16412/2020 ni najti pisne privolitve obdolženca za preiskavo elektronske naprave v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, niti odredbe sodišča za tako preiskavo. To se ujema s pritožbenim zatrjevanjem obdolženca, da v zvezi s kaznivim dejanjem, ki je predmet tega postopka (rop v V.), pisne privolitve ni podal. Zatrjuje tudi, da ni podal privolitve za ponoven pregled svojega Google računa, ki ga je opravil kriminalist B., ki je o tem sestavil sporni UZ, zlasti pa ne za ciljani pregled, izven okvira raziskave kaznivega dejanja ropa v T. vasi, za katero je privolitev za preiskavo elektronske naprave dal 13.12.2019. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče le glede dovoljenosti ponovnega vpogleda v Google račun obdolženca v okviru njegove privolitve z dne 13.12.2019 (točka 9), ni pa se opredelilo do navedb pritožnika v predlogu za izločitev dokazov, da je bila preiskava Google računa s strani kriminalista B. nezakonita, ker obdolženec ni dal privolitve za preiskavo Google računa tudi v zvezi s katerim drugim kaznivim dejanjem, razen za tisto, ki ga je bil osumljen, ko je privolitev dal. Privolitev je dal za preiskavo elektronske naprave zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja ropa v T. vasi, ne pa tudi zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja ropa v V.. Navedeno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati. Sodišče prve stopnje bi to v obrazložitvi moralo navesti in se glede tega opredeliti ter s tem v zvezi navesti razloge, ali je način pridobitve podatkov, ki so navedeni v UZ in ga problematizira obdolženec, zakonit. Obdolženec se je zasebnosti odrekel le v zvezi s preiskavo zaradi storitve točno določenega kaznivega dejanja, kasnejša preiskava zavarovanih podatkov elektronske naprave pa je po izpovedi kriminalista B., ki jo je izvedel, bila opravljeno usmerjeno v pridobitev točno določenih podatkov v zvezi z drugim kaznivim dejanjem.

14. Po obrazloženem je bilo pritožbi obdolženca ugoditi in odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje razjasnilo v točkah 11. do 13. navedene okoliščine, ki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso bile pojasnjene in zavzelo jasno stališče, ali so odločilne za presojo podanih zahtev za izločitev dokazov ter s tem v zvezi navedlo jasne in tehtne razloge, s katerimi bo svojo odločitev utemeljilo.

15. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

1 Glej npr. sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 14361/2016 z dne 16. 12. 2020, ali sodba istega sodišča II Kp 33738/2014 z dne 8. 10. 2020