12. 7. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 8. julija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 294/99 z dne 21. 4. 1999 in dopolnilni sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 294/99 z dne 16. 6. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom št. III CP 294/99 z dne 21. 4. 1999 spremenilo prvostopenjski sklep o izdani začasni odredbi tako, da ga je razveljavilo, predlog pritožnice (v postopku upnice) pa zavrnilo. Z dopolnilnim sklepom št. III Cp 294/99 z dne 16. 6. 1999 je odločilo o stroških postopka. Višje sodišče je svojo odločitev oprlo na stališče, da je sklenjena posredniška pogodba nezdružljiva s postopkom izdaje začasne odredbe, s katero se dolžniku prepoveduje razpolaganje in obremenjevanje nepremične, ki je predmet posredniške pogodbe. S tem naj bi bile pritožnici kršene pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in 2. člen Ustave (pravna in socialna država).

2.Pritožnica v zvezi s kršitvijo pravice do sodnega varstva navaja, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ) nikjer ne določa, da posrednik ne sme predlagati začasne odredbe prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnine, za katero posreduje, kar naj bi ga postavljalo v neenakopraven položaj nasproti drugim upnikom. Dolžnik naj bi na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe predlagal vpis lastninske pravice na novega pridobitelja, s tem pa naj bi imel resne namene izigrati posrednika. Kršitev 23. člena Ustave pa naj bi po pritožničinem mnenju pomenilo, da posrednik kot upnik v postopku izdaje začasne odredbe nima učinkovitega pravnega sredstva zoper dolžnika.

B.

3.Pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) se v sodnih postopkih odraža v pravici do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravna načela iz 2. člena Ustave pa niso človekove temeljne pravice ali svoboščine in ne morejo biti predmet presoje v postopku o odločanju z ustavno pritožbo.

4.Pravica do enakega varstva pravic je lahko kršena, kadar je odločitev tako zelo očitno napačna, da bi jo lahko šteli za arbitrarno ali samovoljno, ali če bi sodišče dalo zakonu vsebino, ki bi bila v nasprotju z navedeno ustavno določbo. Za takšen primer pa očitno ne gre. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da bi sodišče v drugih podobnih primerih odločilo drugače, kot je v konkretnem primeru, zato kršitev iz 22. člena Ustave ni podana.

5.Ustava v 23. členu zagotavlja pravico do sodnega varstva pravic. Pravica do izdaje začasne odredbe kot sredstva zavarovanja iz te ustavne določbe neposredno ne izhaja. Vendar je eden izmed vidikov učinkovitosti pravice do sodnega varstva tudi zagotovitev ustreznih procesnih sredstev, ki preprečujejo, da bi v času postopka pred sodiščem prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena (Tako v odločbi Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, OdlUS VII/2, 231). Za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Upnik bi lahko predlagal kakšno drugo obliko začasne odredbe za zavarovanje svojih pravic, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Pritožničin predlog za izdajo začasne odredbe je le ena izmed možnih oblik začasnega zavarovanja denarne terjatve po 271. členu ZIZ, in še te oblike zavarovanja so določene le primeroma. Odločitev Višjega sodišča, da upnik v konkretnem primeru nima pravice do izdaje začasne odredbe v obliki, kot jo je predlagala sama pritožnica, zato ne pomeni kršitve do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger

zanjo Namestnik predsednice Jože Tratnik