Jedro

Kot potrebne je mogoče šteti poizvedbe glede dolžničinega lastništva motornih vozil, saj je upnik, ki je sicer predlagal izvršbo na vse premičnine dolžnice, kot primarni predmet, ki naj se zarubi, izrecno predlagal dolžničino osebno vozilo, čemur je sodišče v sklepu o izvršbi tudi sledilo. Kot potrebne za izvršbo je treba šteti tudi poizvedbe o dolžničini EMŠO oziroma davčni številki. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 40. člena ZIZ morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, torej osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka. Ker iz izvršilnega naslova ni razviden niti datum rojstva dolžnice niti njen EMŠO oziroma davčna številka, je bila pridobitev tega podatka potrebna za obravnavni izvršilni postopek, saj brez tega podatka upnik ne bi mogel vložiti popolnega predloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu točke IV izreka spremeni tako, da je dolžnica upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa dolžna povrniti še stroške v znesku 74,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu zavrnilnega dela točke IV izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Dolžnica mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 19,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V presežku se upnikov zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom o izvršbi pod točko I izreka dovolilo izvršbo zaradi izterjave upnikove v sklepu izrecno opredeljene denarne terjatve, in sicer z rubežem in cenitvijo premičnih stvari dolžnice, ki se nahajajo na naslovu dolžnice ali kjerkoli drugje (zlasti osebnega vozila znamke Citroen Berlingo, reg. št. X). Pod točko II izreka je za izvršitelja določilo A. A. Pod točko III izreka je v presežku predlog za izvršbo zavrnilo. Pod točko IV izreka je odločilo, da mora dolžnica upniku v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti 118,66 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V presežku je zahtevek upnika za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del točke IV izreka se je pravočasno po pooblaščencu pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Menil je, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi priglašenih stroškov povsem neutemeljena. Pojasnil je, da gre v obravnavanem primeru za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ko mora upnik v predlogu za izvršbo navesti vse osebne podatke dolžnika (EMŠO in davčno številko), kot tudi vsa sredstva izvršbe (premičnine, nepremičnine, plača in drugi prejemki) in predmete izvršbe (konkretne premičnine, določno navedene nepremičnine). Za opravo poizvedb o rubljivem premoženju dolžnika je torej treba predhodno pridobiti podatke o EMŠO in davčni številki, na podlagi teh podatkov pa pri posameznih organih, ki vodijo evidence, pridobiti vse potrebne podatke o premoženju dolžnika. Šele po pridobitvi teh podatkov se je mogoče odločiti za to, ali sploh vložiti izvršbo in v primeru vložitve, na katero sredstvo izvršbe poseči, da bo ta čim bolj učinkovita in smotrna. Za pridobitev teh podatkov pa mora pooblaščenec upnika na vse organe nasloviti ustrezne dopise, zato tega nikakor ni mogoče šteti za del priprave predloga za izvršbo, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje bi moralo upniku priznati vsaj 100 točk za sestanek s stranko in pregled listin, 200 točk za poziv (vsaj 1x), in po 50 točk za poizvedbe za EMŠO, davčno številko, motorna vozila, GURS in ZPIZ. Predlagal je, da se sklep o izvršbi v točki IV izreka spremeni tako, da se upniku v celoti priznajo priglašeni stroški. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je upnik v predlogu za izvršbo priglasil naslednje stroške: sestanek s stranko in pregled listin - 100 točk, poziv na plačilo 30. 1. 2023 - 200 točk, obračun obresti 30. 1. 2023 - 50 točk, poziv na plačilo 19. 4. 2023 - 200 točk, obračun obresti 19. 4. 2023 - 50 točk, obračun obresti 10. 5. 2023 - 50 točk, poizvedba o dolžnici UE A. – EMŠO - 50 točk, poizvedba o dolžnici FURS – davčna številka - 50 točk, poizvedba o dolžnici UE A. – motorno vozilo - 50 točk, poizvedba o dolžnici GURS – nepremičnine - 50 točk, poizvedba o dolžnici ZPIZ - 50 točk, predlog za izvršbo - 200 točk, pavšal za materialne stroške 2 % - 21 točk, takso in DDV.

6. Sodišče prve stopnje je upniku kot potrebne stroške priznalo: 100 točk nagrade za sestavo predloga za izvršbo (tarifna št. 31/2 Odvetniške tarife – OT), 2 točki materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV v višini 22,44 točk (drugi odstavek 12. člena OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 74,66 EUR in sodno takso v višini 44,00 EUR, vse skupaj 118,66 EUR. Sodišče prve stopnje pa upniku ni priznalo preostalih priglašenih stroškov (tj. stroškov odvetniških storitev v višini 900 točk, 18 točk materialnih stroškov (skupaj 550,80 EUR) in pripadajočega DDV v višini 121,18 EUR, vse skupaj 671,98 EUR). Obrazložilo je, da so opravila, v zvezi s katerimi je upnik priglasil stroške, zajeta že v nagradi za sestavo predloga za izvršbo in v tarifni št. 31 OT niso ovrednotena kot posebna opravila, za katera bi pooblaščencu pripadala posebna nagrada.

7. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo povrnitev 100 točk iz naslova odvetniške nagrade za sestanek s stranko in pregled listin, saj ne gre za samostojne storitve, ampak za storitve, ki so bile opravljene v zvezi s sestavo predloga za izvršbo. Tarifna št. 43 OT izrecno določa, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna storitve za nasvete, mnenja in udeležbe na konferencah, pregled spisov in listin ter drugih storitev. To lahko storil le, če storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Plačilo za navedena opravila pa je zajeto že v nagradi za sestavo predloga za izvršbo, ki je ovrednoteno v tar. št. 31/2 OT.

8. Po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje upniku tudi pravilno ni priznalo priglašenih stroškov za poziva za plačilo z dne 30. 1. 2023 in 19. 4. 2023 v skupni višini 400 točk (2 x 200 točk) in stroškov za v zvezi s temi pozivi pripravljene obračune obresti v skupni višini 100 točk (2 x 50 točk). Upnik lahko namreč predlog za izvršbo vloži, ko ima pravnomočen in izvršljiv izvršilni naslov, ne da bi dolžnika predhodno pozival k plačilu. Predsodni pozivi zato niso dejanja, ki bi bila potrebna za izvršbo, zaradi česar tudi stroški, ki nastanejo v zvezi z njimi, niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

9. Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo stroške iz naslova odvetniške nagrade za obračun obresti z dne 10. 5. 2023 v višini 50 točk. Obračun obresti, ki ga pooblaščenec upnika pripravi zato, da lahko izračuna neplačani preostanek terjatve, glede katere lahko še utemeljeno predlaga izvršbo, je namreč opravilo, ki ga je treba opraviti v sklopu sestave ustreznega predloga za izvršbo, zaradi česar je plačilo zanj zajeto že v plačilu za sestavo predloga za izvršbo.

10. V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Navedena zakonska določba daje upniku podlago, da zahteva tudi povračilo stroškov poizvedb o dolžnikovem premoženju, in je stališče sodišča prve stopnje, da je plačilo za opravila v zvezi z opravo poizvedb v vsakem primeru zajeto že v nagradi odvetnika za sestavo predloga za izvršbo, zmotno. Vendar pa je upniku stroške poizvedb mogoče priznati in jih dolžniku naložiti v plačilo le, če je opravljene poizvedbe mogoče šteti kot potrebne za izvršbo. O tem pa sodišče v vsakem primeru posebej presoja glede na okoliščine konkretnega primera.

11. V obravnavni zadevi je upnik predlagal izvršbo z rubežem in cenitvijo vseh dolžničinih premičnin, ki se nahajajo na naslovu dolžnice ali kjerkoli drugje in v okviru tega zlasti rubež osebnega vozila znamke Citroen Berlingo, reg. št... Upoštevaje upnikov predlog se tako pokaže, da za konkretno izvršbo niso bile potrebne poizvedbe glede lastništva nepremičnin dolžnice, saj upnik, čeprav je prejel podatek, da je dolžnica solastnica nepremičnin, izvršbe na nepremičnine ni predlagal. Prav tako niso bile potrebne poizvedbe o dolžničini zaposlitvi, saj skladno s četrtim odstavkom 40. člena ZIZ sodišče poizvedbe o teh podatkih pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti v elektronsko dosegljivih evidencah opravi samo.

12. Kot potrebne pa je mogoče šteti poizvedbe glede dolžničinega lastništva motornih vozil, saj je upnik, ki je sicer predlagal izvršbo na vse premičnine dolžnice, kot primarni predmet, ki naj se zarubi, izrecno predlagal dolžničino osebno vozilo, čemur je sodišče v sklepu o izvršbi tudi sledilo. Upnik je zato iz tega naslova upravičen do povrnitve stroškov v višini 50 točk (tar. št. 43/5 OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR, 2% materialnih stroškov (0,60 EUR), skupaj 30,60 EUR, in 22% DDV od tega zneska v višini 6,73 EUR, vse skupaj 37,33 EUR.

13. Kot potrebne za izvršbo je treba šteti tudi poizvedbe o dolžničini EMŠO oziroma davčni številki. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 40. člena ZIZ morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, torej osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka. Ker iz izvršilnega naslova ni razviden niti datum rojstva dolžnice niti njen EMŠO oziroma davčna številka, je bila pridobitev tega podatka potrebna za obravnavni izvršilni postopek, saj brez tega podatka upnik ne bi mogel vložiti popolnega predloga za izvršbo. V nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje meni, da plačilo za opravo teh poizvedb ni zajeto že v odvetniški nagradi za sestavo predloga za izvršbo, ampak gre za samostojno storitev, za katero je odvetnik upravičen do plačila nagrade po tar. št. 43/5 OT, upniku pa je v zvezi s tem nastale stroške treba priznati poleg stroška nagrade za sestavo predloga za izvršbo. Vendar pa upniku pripada zgolj povrnitev stroškov nagrade za eno poizvedbo, saj zadošča, da v predlogu navede bodisi podatek o EMŠO bodisi podatek o davčni številki bodisi podatek o datumu rojstva. Upnik je iz tega naslova tako upravičen do povrnitve stroškov v višini 50 točk (tar. št. 43/5 OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR, 2% materialnih stroškov (0,60 EUR), skupaj 30,60 EUR, in 22% DDV od tega zneska v višini 6,73 EUR, vse skupaj 37,33 EUR.

14. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu točke IV izreka spremenilo tako, da je dolžnici v plačilo naložilo še znesek 74,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ). Glede zavrnitve ostalih priglašenih stroškov pa je, potem ko tudi uradoma upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) v zvezi s to odločitvijo ni ugotovilo, pritožbo upnika zavrnilo in v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Upnik, ki je s pritožbo izpodbijal zavrnilni del stroškovne odločitve v celoti (tj. v višini 671,98 EUR) in se zavzemal za priznanje vseh priglašenih stroškov, je s pritožbo uspel v deležu 11%. V tem obsegu je zato mogoče šteti, da so bili pritožbeni stroški, katerih povrnitev je upnik utemeljeno zahteval, potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upniku kot utemeljeno priglašene pritožbene stroške priznalo 200 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 31/7 OT; glede na vrednost pritožbeno obravnavanega predmeta v določbah OT ni podlage za priznanje priglašene nagrade v višini 450 točk), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 120 EUR, 22% DDV v višini 26,40 EUR in 26,40 EUR sodne takse, vse skupaj 172,80 EUR. Upnik pa je upravičen do povrnitve 11% od tega zneska, tj. 19,00 EUR. Če dolžnica upniku stroškov ne bo povrnila v danem roku, mora od zamude dalje plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).