Jedro

Sodišče ugotavlja, da bi morala tožena stranka tožnika v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP pozvati na odpravo pomanjkljivosti vloge z dne 27.12.2023 in sicer na način, da bi tožnika pozvalo, naj dostavi podpisano vlogo in mu v ta namen postaviti rok za odpravo pomanjkljivosti, česar pa ni storila.

Dejansko stanje, pomembno za odločitev glede morebitne utemeljenosti prošnje za BPP, je po oceni sodišča zaradi neuporabe 67. člena ZUP, kar predstavlja kršitev pravil postopka, ostalo nepopolno ugotovljeno, kar nujno vpliva na zakonitost odločitve tožene stranke. Posledično je utemeljena tožbena navedba, da v tem delu izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 3728/2023 z dne 14.6. 2024, se odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 385,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 29. 11. 2023 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). s katero je ta zahteval dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani VI K 27557/2022 in v odškodninski tožbi v zvezi z navedenim kazenskim postopkom.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani VI K 27557/2022 in v odškodninski tožbi v zvezi z navedenim kazenskim postopkom. Toženka navaja, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (1. odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju "ZBPP"). Po določbi 2. odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek). Prav tako se skladno s 1. odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSVarPre) brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

3.Pristojni organ toženke za BPP je ugotovil, da premoženje tožnika presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. višino 23.274,24 EUR, kar izključuje njegovo pravico do brezplačne pravne pomoči.5. Prvi odstavek 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUPJS), v zvezi s stanovanji ali stanovanjskimi hišami določa, da se le-te ne upoštevajo kot premoženje, če oseba v stanovanju ali stanovanjski hiši dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno bivališče, do vrednosti primernega stanovanja (1. točka). Četrti odstavek 27. člena ZSVarPre določa še, da se ne glede na določbo 1. odstavka 27. člena tega zakona pravica (v obravnavanem primeru do brezplačne pravne pomoči) lahko dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti nepremičnino ali nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih vrednost presega vrednost iz 1. odstavka, ne presega pa višine 50.000,00 EUR in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma temi nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti, zaradi okoliščin na katere ne more vplivati, zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki skladno s predpisi, ki urejajo nasilje v družini (1. alineja 5. odstavka) oziroma je začet postopek odtujitve ali razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje, ki ne traja več kot 24 mesecev. 7. Iz baze podatkov GURS po ugotovitvah toženke izhaja, da je tožnik do celote lastnik: dela stavbe ... na naslovu ..., ... (v kateri prosilec po podatkih iz uradnih evidenc po navedbi toženke ne živi), ki v naravi predstavlja stanovanje v enostanovanski stavbi v vrednosti 44.200,00 EUR. Iz elektronsko vodene zemljiške knjige (v nadaljevanju ZK) izhaja, da je prosilec do celote lastnik parcele k.o. ... par. št. ..., na kateri stavba leži. Navedeno pomeni, da znaša vrednost tožnikovega premoženja 44.200.00 EUR. Iz ZK izhaja, da na predmetni nepremičnini ni vknjižena omejitev lastninske pravice, prav tako naj tožnik ne bi zatrjeval, da bi bilo razpolaganje z nepremično omejeno zaradi neprave stvarne služnosti.

4.Toženka navaja, da je tožnika v upravnem postopku za dodelitev BPP dne 5. 12. 2023 pozvala, da v roku 6 dni pojasni svoj materialni položaj, in sicer da se opredeli do ugotovljenih dejstev v zvezi z lastništvom nepremičnine in pravno (z)možnostjo razpolaganja z nepremičnino ter za druge ali nasprotne navedbe predloži ustrezna dokazila, oziroma da pojasni, ali z navedeno nepremičnino lahko dejansko razpolaga oziroma ali so morebiti podane okoliščine iz 5. odstavka 27. člena ZSVarPre ter za svoje navedbe predloži ustrezna dokazila. Prosilec je poziv na dopolnitev prejel dne 21. 12. 2023, rok na dopolnitev prošnje oziroma odgovor na poziv pa se je iztekel dne 27. 12. 2023. Pooblaščenec tožnika je dne 26. 12. 2023 prosil za podaljšanje roka za 15 dni, zato je bil rok za dopolnitev prošnje podaljšan do 1. 2. 2024. Tožnik na poziv ni odgovoril niti v podaljšanem roku niti kasneje. Pojasnilo, ki ga je tožnik podal z elektronskim sporočilom z dne 27. 12. 2023, pristojni organ toženke za BPP ne upošteva. Toženka obrazlaga, da je bil tožnik na podlagi 141. in 146. člena ZUP s pozivom z dne 5. 12. 2023 pozvan, da v roku 6 dni od prejema poziva poda pisno izjavo, v kateri naj se natančno in konkretno opredeli o predhodno navedenih ugotovitev, vključno s predložitvijo morebitnih dokazil. Navedel je, naj podatke pošlje na naslov pristojnega organa za BPP, Tavčarjeva 9, Ljubljana, in ga opozoril, da se bo postopek odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljeval in zaključil brez njegove pisne izjave, če se v določenem roku ne bo opredelil do podatkov v zvezi z navedeno nepremičnino. Tožnik se je po svojem pooblaščencu odzval z elektronskim sporočilom z dne 27. 12. 2023, torej pravočasno (v podaljšanem roku), a tega odgovora tožnika po navedbi toženke ni mogoče upoštevati pri odločitvi, saj je bila izjava tožnika podana po elektronski pošti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, česar po določbah ZUP sploh ni mogoče šteti kot pisno vlogo. ZUP namreč v 2. odstavku 63. člena določa, da se lahko vloga vloži v pisni obliki, pisna vloga pa je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali pa vloga, ki je oddana v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Navedena določba velja tudi za pisno izjavo stranke o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe, katere možnost mora pristojni organ za BPP omogočiti stranki pred izdajo odločbe, kot je to določeno v 4. odstavku 146. člena ZUP. ZUP v 1. odstavku 63. člena določa, kaj je vloga in primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov in drugih dejanj, s katerimi se posamezniki obračajo na organe. Pisna izjava prosilca z dne 27. 12. 2023, s katero se je izjasnil o ugotovitvah pristojnega organa za BPP o dejstrih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, spada pod določbe 63. člena ZUP in bi morala biti podana v fizični obliki na naslov toženke. V danem primeru tudi ne gre za vlogo, ki se lahko podal po telefonu ali elektronski pošti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom na podlagi 101. člena Uredbe o upravnem postopku. 11. V nadaljevanju toženka pojasnjuje, da tudi v primeru, če bi tožnik pravilno podal izjavo v pisni obliki skladno s 63. členom ZUP oziroma tudi če bi se upoštevala izjava tožnika po elektronski pošti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, to ne bi vplivalo na odločitev. Prosilec je po elektronski pošti podal pojasnilo, da živi na naslovu ..., ..., ker pa je na nepremičnini potrebno veliko vlaganj in adaptacije, ima naslov prijavljen na naslovu svoje matere, ..., ..., kjer pa ni lastnik nepremičnine. Prav tako naj bi bila nepremičnina vredna manj kot 20.000,00 EUR, saj je zelo dotrajana.

5.Toženka navaja, da zavrača navedbo prosilca, da bi se moralo nepremičnino na naslovu ..., ..., pri odločanju upoštevati kot premoženje prosilca, v katerem živi, saj je na naslovu ..., ..., zgolj prijavljen. Na podlagi 1. odstavka 17. člena ZUPJS se kot premoženje prosilca za brezplačno pravno pomoč, ki se upošteva, šteje nepremičnino premoženje, na podlagi 1. točke 1. odstavka 18. člena ZUPJS pa se kot premoženje ne upošteva stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko biva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Pristojni organ za BPP je na podlagi vpogleda v zbirko javnih podatkov oziroma uradno evidenco Centralni register prebivalstva ugotovil, da ima tožnik na naslovu ..., ... prijavljeno stalno bivališče ter naslov za vročanje, na naslovu ..., ... pa ima tožnik prijavljeno začasno bivališče. Začasno bivališče je tožnik prijavil dne 8. 3. 2024, kar nima vpliva na odločitev, da se vrednost te nepremičnine ne bi štela v premoženje prosilca. Da se nepremičnina ne upošteva kot premoženje osebe, morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, in sicer, da oseba dejansko biva v tej nepremičnini in ima v njej prijavljeno tudi stalno prebivališče.

6.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Tožnik navaja, da izpodbija odločbo v zavrnilnem delu, izpodbija jo iz vseh pritožbenih razlogov po ZUS-1, torej zaradi: nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7.V zvezi z izpodbijano odločbo navaja, da je brezposeln in brez premoženja, preživlja več otrok, toženka je zavrnila BPP prošnjo, ker bi naj tožnik bil lastnik nepremičnine na naslovu ..., ..., kjer naj ne bi živel. Nepremičnina bi naj bila vredna več kot 35.000 EUR, kar pa ni res.

8.V zvezi z dejanskim prebivanjem v nepremičnini, ki jo ima v lasti, tožnik navaja, da živi na naslovu ..., ..., ker pa je nepremičnina potrebna veliko vlaganj in adaptacije in ni urejeno prejemanje pošte, ima naslov prijavljen tudi na naslovu svoje matere ..., ..., kjer pa ni lastnik nepremičnine. Nepremičnina, katere lastništvo je opisano v izpodbijani odločbi, je vredna tudi manj kot 20.000 eur, saj je zelo dotrajana. To pojasnilo je podal tožnik tudi v postopku pred toženo stranko, vendar ga BPP služba ni upoštevala. Tako izpolnjuje pogoje za BPP. BPP služba bi lahko tožnika glede tega pisno pozvala na dodatna pojasnila, vendar tega ni storila. Prilaga potrdilo, da v sporni nepremičnini živi.

9.Tožnik se sklicuje na 13. člen ZBPP, po katerem je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Minimalni dohodek od 1. junija 2018 dalje znaša 425,00 EUR (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre, Ul. 1. RS št. 61-3350/2010), kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 950,10 EUR. Toženki očita še diskriminacijo pri odločanju o njegovi zahtevi za BPP in navaja, da je bil v izpodbijani odločbi diskriminiran z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Tožnik je tako zaradi svojega stanu bil očitno diskriminiran pri odločanju organa BPP o pravici do brezplačne pravne pomoči, s tem mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP, kjer piše da je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, torej tudi ne zaradi stanu kateremu mu pripada (da je brezposeln pek). Predlaga, da sodišče spremeni izpodbijano odločbo in v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP.

10.Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila zahtevani upravni spis št. Bpp 3728/2023.

11.Sodišče je dne 18.9.2024 opravilo glavno obravnavo na kateri je štelo za prebrane vse predložene listine spisa tožene stranke št. Bpp 3728/2023 in listine sodnega spisa. Tožnika sodišče ni zaslišalo, njegov pooblaščenec je na sami glavni obravnavi umaknil dokazni predlog za zaslišanje.

K I. točki izreka

12.Tožba je utemeljena.

13.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za BPP. Iz tožbe smiselno izhaja, da si tožnik prizadeva za spremembo ali vsaj odpravo izpodbijane odločbe ter ugoditev njeni prošnji. Spor je zlasti glede dejstva, ali je toženka pravilno upoštevala nepremičnino, torej o tem, ali tožnik prebiva v sporni nepremičnini ne glede na dejstvo, da ima tam prijavljeno začasno prebivališče.

14.Med strankama v postopku je sporno, ali je toženka pravilno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenskem postopku. Kot ključno za odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP je toženka štela tožnikovo premoženje in sicer nepremičnino št. dela stavbe 1, št. stavbe 2, k.o. ..., tj. stanovanje v stavbi na naslovu ..., ..., katere lastnik je tožnik in v kateri po podatkih iz uradnih evidenc ne živi. Med strankama tudi ni sporno oz. navedeno izhaja iz izpodbijane odločbe da je toženka da je toženka tožnika pozvala, da v roku 5 dni poda pisno izjavo, v kateri naj se natančno in konkretno opredeli, vključno s predložitvijo morebitnih dokazil, do ugotovitev v postopku: da je lastnik nepremičnine v kateri ne živi, s katero pa lahko razpolaga, pri čemer njena vrednost dosega znesek 44.200,00 EUR, s tem pa premoženje, s katerim tožnik razpolaga, presega cenzus za odobritev BPP (tj. 22.336,32 EUR). Tožnik je poziv na dopolnitev prejel 21. 12. 2023, rok za dopolnitev prošnje oz. odgovor na poziv je iztekel 27. 12. 2023. Odvetnik tožnika je prosil za podaljšanje roka za dopolnitev za 15 dni, zato je bil rok za dopolnitev podaljšan do 1. 2. 2024.

15.Tožnik navedenemu ugovarja in v tožbi pojasnjuje, da je na poziv toženke odgovoril, z navedenim pa se strinja tudi sodišče. V izpodbijani odločbi tudi sama toženka navede, da se je tožnik po pooblaščencu na poziv odzval z e-poštnim sporočilom dne 27. 12. 2023. Kot pove tožnik, je v sporočilu toženki pojasnil, da živi v hiši v ..., ..., ki pa je potrebna adaptacije in je zato vredna manj kot 20.000,00 EUR, v ... pa je le prijavljen pri starših, katere občasno obišče in jim pomaga. Navedenega toženka pri sprejemu odločitve ni upoštevala, do tožnikovih navedb se niti ni opredelila na procesno sprejemljiv način, saj v izpodbijani odločbi izrecno navaja, da je vlogo tožnika štela kot neobstoječo, ker ta ni vsebovala elektronskega podpisa pošiljatelja. Po oceni sodišča odsotnost navedenega procesnega dejanja vpliva na popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, s tem pa tudi na zakonitost odločitve.

16.Sodišče še ugotavlja, da je isto sodišče v isti upravni zadevi z sodbo št. I U 485/2024-10 enkrat že odpravilo prejšnjo odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila isto prošnjo (kot je predmet tega spora) tožnika za dodelitev BPP in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, pri čemer je toženo stranko izrecno napotilo, da upošteva in posledično presoja navedbe tožnika glede uporabe oz. neuporabe nepremičnin v hiški na naslovu ..., ... Sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni sledila napotilu sodišča in v ponovljenem postopku ni odpravila očitane kršitve, saj v izpodbijani odločbi še vedno navaja, da vloge tožnika, vsebovane v e-poštnem sporočilu z dne 27.12.2023 ni upoštevala pri presoji njegove prošnje za dodelitev BPP.

17.Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v prvem odstavku 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Skladno s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek). Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek).

18.ZSVarPre v prvem odstavku 27. člena, na katerega se v izpodbijani odločbi sklicuje toženka, določa, da se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Skladno s prvim odstavkom z 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se med premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja.

19.V konkretni zadevi je nesporno, da je tožnik lastnik nepremičnin na naslovu ..., ..., sporna pa je po navedbi tožnika vrednost teh nepremičnin, kot tudi dejstvo, da tožnik dejansko prebiva, skupaj z družino, v tej nepremičnini. Za tožnika je tudi sporno, da toženka ni upoštevala njegove vloge, podane kot elektronsko sporočilo dne 27.12.2023, podane po pooblaščencu, kar izhaja iz tožbene navedbe, da ni iskala pojasnil pri tožniku glede dejanske rabe sporne nepremičnine. Toženka temu v sodnem postopku ni oporekala, dejansko iz obrazložitve izpodbijane odločbe izrecno izhaja (tč. 10 obrazložitve izpodbijane odločbe), da je sicer pooblaščenec podal izjavo v imenu tožnika pravočasno, vendar tega odgovora tožnika tožena stranka ni upoštevala, ker odgovor ni imel elektronskega podpisa.

20.Sodišče ugotavlja, da bi morala tožena stranka tožnika v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP pozvati na odpravo pomanjkljivosti vloge z dne 27.12.2023 in sicer na način, da bi tožnika pozvalo, naj dostavi podpisano vlogo in mu v ta namen postaviti rok za odpravo pomanjkljivosti, česar pa ni storila. Če tožnik vloge ne bi ustrezno popravil v postavljenem roku, bi morala tožena stranka s sklepom nepopravljeno vlogo zavreči. V spisu Bpp 3728/2024 se ne nahaja sklep iz katerega bi bilo razvidno, da je tožena stranka vlogo tožnika z dne 27.12.2024 zavrgla kot nepopolno (kar bi tožniku omogočalo, da vloži pritožbo zoper takšen sklep), niti ni to navedeno v izpodbijani odločbi.

21.Navedbe tožene stranke, da tudi v primeru, če bi prosilec pravilno podal izjavo v pisni obliki skladno s 63. členom ZUP oziroma tudi če bi se upoštevala izjava prosilca po elektronski pošti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, to ne bi vplivalo na odločitev, je tako po oceni sodišča napačna. Tožena stranka ne more presojati navedb in dejstev v vlogi z dne 27.12.2023, za katero sama navaja, da je ni upoštevala pri presoji prošnje za dodelitev BPP. Dejansko stanje, pomembno za odločitev glede morebitne utemeljenosti prošnje za BPP, je po oceni sodišča zaradi neuporabe 67. člena ZUP, kar predstavlja kršitev pravil postopka, ostalo nepopolno ugotovljeno, kar nujno vpliva na zakonitost odločitve tožene stranke. Posledično je utemeljena tožbena navedba, da v tem delu izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

22.Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP dalje izhaja, da v času njene vložitve tožnik ni imel prijavljenega stalnega prebivališča na naslovu navedene nepremičnine - na prošnji je namreč navedel drug naslov stalnega prebivališča, kar pa izhaja tudi iz uradnih evidenc, v katere je vpogledala toženka - izpis iz teh je del upravnega spisa. Tožnik je sicer v tožbi navedel, da živi na naslovu ..., ... Toženka mora dejstvo, kjer natančno živi tožnik, dodatno raziskati tudi s pridobitvijo ustrezne izjave tožnika, ki se lahko poda tudi v posebnem upravnem ugotovitvenem postopku, pri čemer glede tega dejstva samo vpogled v podatke evidence Centralnega registra prebivalstva, glede na izjave tožnika, po oceni sodišča ne zadošča.

23.Toženka je po povedanem po presoji sodišča preuranjeno štela, da navedena nepremičnina predstavlja premoženje, ki se po ZUPJS upošteva - tožnica v njem namreč ni prebivala niti na naslovu nepremičnine ni imela prijavljenega stalnega prebivališča. Sporna je očitno tudi vrednost sporne nepremičnine, ki jo je toženka na podlagi podatkov GURS ugotovila na 44.200,00 EUR, vendar je takšni oceni vrednosti tožnik izrecno nasprotoval in podal nasprotno vrednost (po lastni oceni) na 20.000,00 EUR, zaradi dotrajanosti nepremične. Toženka glede vrednosti ni pridobila dodatnih pojasnil od tožnika, sklicuje se samo na vrednotenje GURS, kar pa pri aktivnem nasprotovanju tožnika zahteva dodatno utemeljitev s strani tožene stranke, zakaj ne sprejema navedb tožnika.

24.Glede na navedbe tožnika, da bi naj bila sporna nepremičnina zaradi dotrajanosti začasno neuporabna, je toženka po oceni sodišča tudi spregledala (na način, da se do uporabe le-tega ni opredelila) tretji odstavek 14. člena ZBPP, skladno s katerim se pri ugotavljanju premoženja ne upošteva premoženje, za katerega prosilci izkažejo, da je razpolaganje z njim omejeno, tega pa prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Smiselno enako izhaja tudi iz sedmega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti nepremičnino oziroma nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih skupna vrednost presega višino iz prvega odstavka tega člena, ne presega pa višine 50.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Toženka se mora opredeliti do navedb tožnika glede neuporabnosti sporne nepremičnine in posledično odločiti o uporabi ali neuporabi tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Tožnik je v postopku pred toženo stranko navajal, da nepremičnine v njegovi lastni ne more uporabljati zaradi dotrajanosti in ima zato začasno prijavljen naslov pri svoji materi na ..., ... Tožnik je s tem dejansko uveljavljal, da so podane okoliščine po tretjem odstavku 14. člena ZBPP oz. po sedmem odstavku 27. člena ZSVarPre, zaradi katerih navedeno premoženje ne bi smelo biti upoštevano oz. bi ji morala biti BPP kljub njenemu lastništvu tega vseeno dodeljena. Do utemeljenosti oz. neutemeljenosti navedb tožnika se mora toženka opredeliti. Toženka se v izpodbijani odločbi do navedenega ni opredelila, pač pa je tožnikovo prošnjo za BPP zavrnila že na podlagi ugotovitve o neizpolnjevanju pogoja iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre. Tožnikovih tožbenih očitkov, da s tem povezane okoliščine niso bile ustrezno upoštevane, posledično ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter 1. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

25.Sodišče je po povedanem na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Toženka mora v ponovnem postopku izdati nov upravni akt, pri tem pa je vezana na stališča sodišča, ki izhajajo iz sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

26.Sodišče vezano na ostale navedbe v tožbi dodaja še, da v upravnem sporu ni presojalo očitkov o diskriminaciji tožnika pri zavrnitvi prošnje za BPP, ker so ti docela neobrazloženi.

27.Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo, ker je tožnik zahteval zaslišanje, pri čemer pa je kasneje ta dokazni predlog umaknil.

K točki II. izreka

28.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila sicer rešena po opravljeni glavni obravnavi pri čemer je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, zato mu je sodišče v skladu z s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika priznalo stroške v višini 385,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ). V presežku je prijavljene stroške tožnika, kot jih je prijavil njegov pooblaščenec odvetnik, sodišče zavrnilo.

29.Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 13/1 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 63, 67 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 27, 27/7

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.