Jedro

Sodna poravnava je tako v interesu države kot potencialnega plačnika sodnih stroškov, kot tudi v interesu strank, ki na tak način dosežejo hiter in učinkovit zaključek postopka, vendar pa se običajno zato odpovejo delu tistega, kar bi sicer v postopku lahko pridobile. Tudi ureditev iz petega odstavka 48. člena ZBPP sledi temu, ko določa, da v primeru, če je v poravnavi prišlo do delitve stroškov (in v obravnavani zadevi je iz izdatka sodne poravnave razvidno, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške), mora tožeča stranka oz. upravičenec poravnati del stroškov. Prav v interesu skrajšanja in s tem tudi pocenitve sodnih postopkov, pa se tudi država odpove delu stroškov, ki bi jih sicer lahko izterjala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da mora tožeča stranka Republiki Sloveniji povrniti 317,79 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči na račun Okrožnega sodišča v Mariboru in sicer v roku 15 dni od pravnomočnosti te odločbe brezobrestno, v primeru zamude pa za zakonskimi zamudni obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila. V obrazložitvi navaja, da je bila tožeči stranki na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 408/2017 z dne 21. 3. 2017 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje in sicer v postopku zoper A.A. zaradi izločitve dela zapuščine, ki ustreza vrednosti vlaganj v nepremičnino zapustnice, iz premoženja zapustnice v njegovo korist. Tožeča stranka je v pravdnem postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, dne 19. 9. 2017 sklenila sodno poravnavo, na podlagi katere je postala izključna lastnica nepremičnine par. 678 774 (ID 4829538). Iz evidence GURS izhaja, da je vrednost te nepremičnine 115.991,43 EUR. V skladu s petim odstavkom 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je upravičenec, kadar na podlagi poravnave pridobi premoženje, razen v primeru iz drugega odstavka 48. člena ZBPP, za kar pa ne gre v obravnavani zadevi, dolžan povrniti polovico stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v nobenem primeru pa ne več kot polovico vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sklenjene poravnave. Iz naslova brezplačne pravne pomoči so bili odvetniku odmerjeni in izplačani stroški v skupni višini 635,58 EUR, polovica teh stroškov pa znaša 317,79 EUR.

2. Tožeča stranka v tožbi ugovarja zakonitosti izpodbijane odločbe in navaja, da je res lastnica nepremičnine pridobljene na podlagi sodne poravnave, vendar pa mora iz naslova nujnega deleža A.A. plačati 38.000,00 EUR najkasneje do 19. 4. 2018. Zato predlaga, da jo sodišče glede na njeno finančno stanje, saj je prejemnica denarne pomoči, oprosti vračila stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V zadevi ni sporno, da je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravdni postopek, v katerem je na podlagi sklenjene sodne poravnave z dne 19. 9. 2017 postala izključna lastnica nepremičnine ID parc. 678 774 (ID 4829538). V zadevi tudi ni sporno, da znaša vrednost te nepremičnine po podatkih GURS-a 115.991,43 EUR.

6. Vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči je urejeno po določbah 46. do 49. člena ZBPP. Po določbi 48. člena navedenega zakona je upravičenec, če je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oz. dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (prvi odstavek). V nobenem primeru pa se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek). V primeru sodne poravnave (za kar gre v obravnavani zadevi) je upravičenec po petem odstavku citiranega člena dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri tem pa znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednoti premoženja oz. dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.

7. Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe, je tako tožena stranka po presoji sodišča ugotovila vse okoliščine, ki so po citiranih zakonskih določbah pomembne za odločitev v zadevi in v zvezi s temi okoliščinami navedla tudi jasne in prepričljive razloge, ki jim tožeča stranka niti ne ugovarja, zato sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev v tem pravilna in zakonita.

8. Glede na tožbene navedbe pa dodaja, da je sodna poravnava tako v interesu države, kot potencialnega plačnika sodnih stroškov, kot tudi v interesu strank, ki na tak način dosežejo hiter in učinkovit zaključek postopka, vendar pa se običajno zato odpovejo delu tistega, kar bi sicer v postopku lahko pridobile. Tudi ureditev iz petega odstavka 48. člena ZBPP sledi temu, ko določa, da v primeru, če je v poravnavi prišlo do delitve stroškov (in v obravnavani zadevi je iz izdatka sodne poravnave razvidno, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške), mora tožeča stranka oz. upravičenec poravnati del stroškov. Prav v interesu skrajšanja in s tem tudi pocenitve sodnih postopkov, pa se tudi država odpove delu stroškov, ki bi jih sicer lahko izterjala.

9. Sodišče kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor, da je tožeča stranka kot izključna lastnica v izpodbijani odločbi navedene nepremičnine, pridobljene s sodno poravnavo, dolžna na račun zakonitega deleža izplačati A.A. 38.000,00 EUR. V skladu s tretjim odstavkom 48. člena ZBPP se od upravičenca v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, oz. v skladu s petim odstavkom citiranega člena znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oz. dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave. V obravnavani zadevi obveznost tožeče stranke do povračila stroškov postopka, glede na vrednost pridobljenega premoženja, upoštevaje tudi obveznost tožeče stranke do izplačila zakonitega dednega deleža, ne presega polovice vrednosti premoženja prejetega na podlagi sklenjene sodne poravnave.

10. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.