Jedro

Zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča tarifna informacija o poreklu sta zavezujoči za carinske organe glede imetnika potrdila le v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali določitvijo porekla blaga (drugi odstavek 12. člena CZ). Imetnik takšne informacije pa mora biti sposoben dokazati, da za tarifne namene, prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanem v potrdilu (1. alinea tretjega odstavka 12. člena). Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka kot imetnik tarifne informacije ni bila sposobna dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, ki je predmet ZTI.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Koper blago s trgovskim nazivom „SINGLE BULB GARLIC 3,5 CM - 5,0 CM, 10 KG/BAG“ iz 1. postavke uvozne carinske deklaracije z MRN oznako 10SI00603640651080 z dne 2. 6. 2010 izpostava Koper, tarifne oznake 0703 90 00 kombinirane nomenklature s TARIC kodo 80 dokončno razvrstil v tarifno oznako 0703 20 00 kombinirane nomenklature s TARIC kodo 00 ter carinsko stopnjo 9,60 % (točka 1. izreka). Ugotovil in določil višjo carinsko vrednost blaga iz 153.000,00 EUR na 153.450,00 EUR in naknadno določil uvozne dajatve v skupni višini 82.687,25 EUR, tožeči in družbi B. d.d. ter naložil razliko v carini, DDV ter posebno dajatev in pripadajoče obresti v skupnem znesku 83.563,27 EUR z dovoljenim odlogom plačila za 30 dni od vročitve odločbe (točka 2. izreka). Odločil je, da pritožba ne zadrži izvršitve ter da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne (točka 3. in 4. izreka).

Iz obrazložitve je razvidno, da se je ne glede na to, da je deklarant ob vložitvi carinske deklaracije priložil zavezujočo tarifno informacijo št. SI0297/2009 z dne 14. 12. 2009 (v nadaljevanju ZTI) pojavil dvom v pravilnost tarifne uvrstitve deklariranega blaga, zato je bil v smislu 68. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/1992, z dne 12. 10. 1992, o Carinskem zakoniku (v nadaljevanju CZ) odrejen fizični in dokumentarni pregled tega blaga. Odvzeti so bili vzorci blaga za potrebe Generalnega carinskega urada, o čemer je bil sestavljen zapisnik. Sektor za tarifo, vrednost in poreklo pri Generalnem carinskem uradu v Ljubljani pa je po opravljeni DNA analizi vzetega vzorca, ki jo je opravila družba C. in ugotovila, da je vzorec navadni česen in ne enostročni česen (Allium ampeloprasum), izdal mnenje o uvrstitvi blaga z dne 21. 7. 2010, po katerem se svež česen (Allium sativum) v obliki glavice premera približno 30 mm, brez ločenih strokov, z lupino rožnate barve, ki se uporablja za prehrano, pakiran pa je v košarice z neto maso 250 g, pravilno uvršča v tarifno oznako 0703 20 00 KN s taric kodo 00. Nadalje je pod analitskimi metodami zabeleženo, da je bilo z DNA analizo, ki jo je opravilo podjetje C. ugotovljeno, da je vzorec navaden česen in ne enostročni česen, kot je bilo deklarirano. Glede pripombe tožnika, da poseduje tudi druge DNA analize za istovrstno blago, kot je blago uvoženo po predmetni carinski deklaraciji za kar je predložil prevod analize laboratorija z dne 20. 5. 2010 je navedel, da se ta analiza nanaša na blago uvoženo preko carine, s katerim se ne more potegniti vzporednica z blagom uvoženim po zadevni carinski deklaraciji. Ob danih podatkih je nemogoče ugotoviti identičnost istovrstnosti uvoženega blaga v enem in drugem primeru uvoza, zato ni mogoče slediti navedenim uvoznikovim trditvam. V zvezi z podanimi informacijami strokovnjaka za izvajanje DNK analiz dr. Č.Č., ki jih v izpodbijani odločbi povzema pa je navedla, da tudi sam dr. Č.Č. priznava, da so bili že omenjeni vzorci družbe skoraj (torej ne povsem) identični z vzorci, ki si jih je ogledal v skladišču tožeče stranke, podobnost je ugotavljal le s svojimi čutili (vid, vod, otip) pri čemer ni nujno, da gre za česen, ki je bil uvožen po zadevni carinski deklaraciji. V zvezi z ugovorom tožnika, da je carinski deklaraciji priložil zavezujočo tarifno informacijo z dne 14. 12. 2009, iz katere izhaja pravilnost tarifne uvrstitve deklariranega blaga je pojasnil, da se je v zadevi pojavil dvom v pravilnost tarifne uvrstitve deklariranega blaga, zato je bil v smislu 68. člena CZ odrejen fizični in dokumentarni pregled tega blaga. Postopka se med seboj ne izključujeta, imata pa vsak svoj namen. Navedbam tožnika, da je blago za katerega je predložil ZTI enakovredno blagu, ki se je uvozilo po 1.postavki predmetne deklaracije pa ni mogoče slediti, saj je analiza DNA dokazala, da ne gre za enakovrstno blago. Sektor za tarifo, vrednost in poreklo GCU v ničemer ni spreminjal svojega mnenja podanega v ZTI, temveč je stranka tista, ki je v prost promet sproščala drugo blago, kot ga je navedla v zahtevi za izdajo ZTI. ZTI št. SI0297/2009, je še vedno veljavni pravni akt, vendar samo za blago Allium ampeloprasum in ne za Allium sativum, ki ga je, kot je bilo ugotovljeno z analizo, tožeča stranka uvažala v predmetnem postopku.

Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 498-1-289/2011 z dne 19. 4. 2013 zavrnilo pritožbo tožeče stranke. V obrazložitvi se strinja z odločitvijo prvostopnega organa in sledi njegovi obrazložitvi (drugi odstavek 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Po mnenju pritožbenega organa ne vzdržijo očitki, da bi moral carinski organ ob izdaji ZTI zahtevati vzorec blaga in opraviti analizo, če lahko že na podlagi podatkov, ki jih je posredovala stranka izda ZTI. Glede na izpolnjen obrazec zahtevka za izdajo ZTI je prejemnik blaga zahteval uvrščanje blaga z opisom (polje 8): izgled-enostročni čebulček-rožnate barve; okus mešanica pora in česna; pridelano na Kitajskem; uporaba v prehrani; emblalaža 10 kg... ter z opombo, da je blago v prodaji na našem tržišču že od leta 2004, na evropskem pa od 2001. V polje 9 zahtevka (originalno trgovsko ime in dodatni podatki) je vpisal „Allium ampeloprasum fresh elephant garlic, kitajski čebulček“ s predvideno uvrstitvijo v tarifno oznako 07 03 90 00. Navedeno kaže, da je prejemnik blaga zahteval uvrstitev blaga Allium ampeloprasum in uvrstitev tovrstnega blaga spada pravilno v tarifno oznako, ki jo je navedel Generalni carinski urad, kar nenazadnje potrjuje tudi sicer kasneje v Uradnem listu EU objavljena sprememba pojasnjevalne opombe k tarifni številki 07 03 20 20. Pri tem je opozoril, da se navadni česen in enostročni česen ne razlikujeta zgolj po DNA analizi, kot zmotno zatrjuje tožeča stranka, temveč tudi po velikosti glavice (Allium sativum sestavlja ena sama glavica brez ločenih strokov s približnim premerom 25-50 mm, Allium ampeloprasum pa sestavlja ena sama glavica s premerom približno 60 mm ali več (precej težji in večji od navadnega česna) in je tudi bolj podoben poru, zato se tudi uvršča pod druge čebulnice.

Tožnik s tožbo izpodbija prvostopno odločbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je v zahtevku za izdajo ZTI navedel popolnoma enak popis blaga, kot je opis blaga v polju 31 predmetne carinske deklaracije. V postopku izdaje ZTI pa carinski laboratorij, ki deluje v okviru sektorja za tarifo, vrednosti in poreklo ni imel nobenega dvoma glede vrste in opisa blaga, ki je bilo predmet predlagane ZTI. Ugotovitev, da gre za navadni česen Allium sativum utemeljuje izključno na DNK analizi družbe C., ki je le ena od družb na območju EU, ki se ukvarja s tovrstnimi analizami. Tožnik je v postopku predložil analizo in ugotovitev laboratorijev pri Univerzi D., iz katerega izhaja, da bi moral biti postopek analize blaga izveden na drugačen način, predvsem pa da je potrebno več časa za pridobitev pravilnih podatkov o blagu, zato je podan dvom o verodostojnosti ugotovitev nemške družbe, in bi morala biti v zadevi opravljena še ena strokovna analiza.

Bistvena okoliščina v konkretni zadevi je, da je tožeča stranka za blago, uvoženo po predmetni carinski deklaraciji, že pred uvozom pridobila ZTI, ki je bila pridobljena za blago, uvoženo po predmetni carinski deklaraciji. Toženi stranki očita, da bi morala že v postopku izdaje ZTI zahtevati analizo DNK v kolikor se je pojavil dvom glede uvrstitve carinskega blaga. Nasprotno ravnanje škoduje temeljnim načelom Evropske unije, zlasti načelu pravne varnosti in legitimnega pričakovanja, na podlagi katerih more biti zakonodaja Evropske unije jasna in predvidljiva za zadevne osebe (sodba sodišča EU C 293/04 z dne 9. marec 2006). Dejstvo je namreč, da če tarifna oznaka iz ZTI ne velja za blago, uvoženo po predmetni carinski deklaraciji, potem sta tožeča stranka in deklarant žrtev neskrbnega ravnanja oziroma opustitev oziroma napake carinskega organa v postopku izdaje ZTI. Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da je bil laboratorij C. izbran s strani OLAF-1, ne pa s strani tožene stranke, kar kaže na zaključek, da je dvom v zvezi z uvoženim blagom sprožil OLAF in ne tožena stranka. Dejstvo je tudi, da je do problema glede uvrstitve uvoženega blaga na ravni EU prišlo v času uvoza predmetnega blaga pred 23. 7. 2010, ko je bilo objavljeno sporočilo evropske komisije o spremenjenih pojasnjevalnih opombah k tarifni številki 0703 20 00 (česen). Zatrjuje, da gre v konkretnem primeru izključno za napako carinskega organa, ki je izdal ZTI v kateri dejansko sploh ni bilo opisano blago, ki naj bi bilo predmet ZTI, ampak neko drugo blago, za katerega se je šele kasneje izkazalo, da naj bi bil navaden česen. Tožnik je torej ravnal z vso potrebno in zahtevano skrbnostjo, ki se lahko od njega pričakuje, zaradi česar v nobenem primeru ni mogel predvideti ali preprečiti nastanka situacije, v kateri mu je bilo objektivno onemogočeno ugotoviti, da se predmetno blago uvršča v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka določena z ZTI.

Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter sam reši zadevo, oziroma podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je tožeča stranka dne 2. 6. 2010 vložila z uporabo računalniškega sistema za izmenjavo podatkov carinsko deklaracijo z MRN št. 10SI0060303640651080 s katero je zahtevala, da se sprosti v prost promet in vnos v domačo porabo blago z opisom (polje 31) „sveža, ohlajena čebulnica-enostročni česen z botaničnim imenom „Allium ampeloprasum“ rožnate barve, z okusom po mešanici pora in česna v tam navedeni količini“, ki ga je uvrstila v tarifno oznako 0703 90 00 KN s taric kodo 80. K carinski deklaraciji je priložila zavezujočo tarifno informacijo št. SI 0297/2009. V zadevi ni sporno, da je upravni organ prve stopnje zaradi dvoma v pravilnost tarifne uvrstitve deklariranega blaga na podlagi 68. člena CZ odredil fizični in dokumentarni pregled uvoženega blaga o katerem je bil sestavljen zapisnik o odvzemu vzorcev. Sektor za tarifo, vrednost in poreklo pri Generalnem carinskem uradu v Ljubljani je po opravljeni DNA analizi vzetega vzorca, opravljenem v laboratoriju družbe C., ki ga je izbral Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljevanju OLAF). Za tožečo stranko je sporno ali je carinski urad ravnal pravilno, ko je uvozno blago uvrstil v tarifno oznako, ki se je razlikovala od tarifne oznake, določene v ZTI, ki jo je deklarant predložil za sporno blago ter podrejeno, da je za napačno uvrstitev odgovoren carinski organ, ki je izdal nepravilno ZTI.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da uvrstitev uvoženega blaga v tarifno oznako, ki je bila določena s predloženo ZTI, ni bila upoštevana, saj je bila z analizo vzorcev, ki jo je carinski organ opravil zaradi preverjanja sprejete deklaracije na podlagi pooblastila iz točke b. prvega odstavka 68. člena CZ ugotovljena drugačna uvrstitev uvoženega blaga. V ZTI je navedeno, da gre za enostročni česen z botaničnim imenom „Allium ampeloprasum“, ki ga sestavlja ena sama glavica s premerom približno 60 mm ali več, ki je precej težji in večji od navadnega česna in je bolj podoben poru, zavoljo česar se tudi uvršča pod druge čebulnice, med tem ko je bilo blago, ki je bilo predmet uvoza „sveži česen (Allium sativum) v obliki glavice premera približno 30 mm, brez ločenih strokov z lupino rožnate barve. Sektor za tarifo, vrednost in poreklo pri DCU je zato tudi po mnenju sodišča glede na opravljeno DNA analizo uvozno blago pravilno uvrstil kot navadni česen (Allium sativum).

Zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča tarifna informacija o poreklu sta zavezujoči za carinske organe glede imetnika potrdila le v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali določitvijo porekla blaga (drugi odstavek 12. člena CZ). Imetnik takšne informacije pa mora biti sposoben dokazati, da za tarifne namene, prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanem v potrdilu (1. alinea tretjega odstavka 12. člena). Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka kot imetnik tarifne informacije ni bila sposobna dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, ki je predmet ZTI. V zvezi z zatrjevanjem tožeče stranke, da je delovala kot dober gospodar, saj je pred uvozom blaga pridobila ZTI in v dobri veri to blago deklarirala v skladu s ZTI, sodišče pojasnjuje, glede na prej navedeno določbo CZ, mora biti deklarant ob vložitvi uvozne carinske deklaracije sposoben dokazati, da prijavljeno blago ustreza blagu opisanem v potrdilu, česar pa tožeča stranka ni bila sposobna.

Glede na navedeno je neupošteven tudi ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na retroaktivno uporabo dne 23. 7. 2010 objavljenega sporočila Evropske komisije o spremenjenih pojasnjevalnih opombah k tarifni oznaki 0703 20 00 (česen). S tem sporočilom je bil k prvotnemu stavku (da ta tarifna oznaka vsebuje vse vrste česna Allium sativum, ki so primerne za človeško prehrano) dodan nov odstavek „ta tarifna številka vključuje tudi česen, ki ga sestavlja ena sama glavica, brez ločenih strokov, s približnim premerom 25-50 mm z navedbo imen, ki se na tržišču uporabljajo ter dodatkom, da ta podštevilka ne vključuje tako imenovani „Great round-headen garlig“ ali „Elephant garlig“ (Allium ampeloprasum), ki se uvršča v tarifno številko 0703 90 00 in ga sestavlja ena sama glavica s premerom približno 60 mm in več, ter da se vrsti Allium satuvum in Allium ampeloprasum med seboj razlikujeta tudi po svojih genskih skladih. Pravilna uvrstitev spornega carinskega blaga namreč temelji na mnenju Generalnega carinskega urada št. 4245-611/2010-2 in na dne 23. 7. 2010 objavljenem sporočilu Evropske komisije. V zvezi z ugovorom o verodostojnosti podanega mnenja pa sodišče dodaja, da s strani tožeče stranke predloženi analizi ne pomenita drugega neodvisnega mnenja, saj se ne nanašata na blago uvoženo po predmetni carinski deklaraciji.

V zvezi z ugovorom tožeče stranke, da je do napačne uvrstitve carinskega blaga prišlo zaradi ravnanja carinskih organov, v posledici česar ne bi smela biti opravljena naknadna izterjava uvoznih dajatev ni utemeljen. V skladu z ustaljeno sodno prakso se točka b. drugega odstavka 220. člena CZ na katerega se sklicuje tožeča stranka uporabi samo, če so pristojni organi sami ustvarili podlago za pričakovanje zavezanca. Tako lahko edine napake, ki so posledica ravnanja pristojnih organov in jih zavezanec ni mogel odkriti, ustvarijo pravico, da ne pride do naknadne izterjave uvoznih terjatev, za kar pa ne gre, kakor je bilo že obrazloženo, v konkretnem primeru.

Glede na navedeno je po mnenju sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka na podlagi 59. člena ZUS-1, ker relevantne okoliščine v obravnavani zadevi niso sporne. Tožeča stranka sicer v tožbi navaja, da je dejansko stanje sporno, iz upravnega spisa, pa je razvidno, da ne gre za to, da bi bila sporna dejstva in okoliščine, ki jih je carinski organ ugotovil v postopku, temveč, da se tožeča stranka ne strinja s sklepanjem carinskega organa o pomenu teh dejstev in okoliščin.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.