Jedro

Ker gre v obravnavani zadevi za spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem z dne 2.9.2003, ti pogoji pa se nanašajo na požarno varnost rekonstruiranega objekta in sosednjih objektov, se po presoji pritožbenega sodišča glede na naravo pogojev navedeno gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi, odločba tožene stranke odpravi in se ji zadeva vrne v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 7.7.2004, s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote K. z dne 5.4.2004. S to odločbo je bilo spremenjeno gradbeno dovoljenje Upravne enote K. z dne 2.9.2003, ki je bilo izdano Mestni občini K. za rekonstrukcijo „A. hiše“ na B. trgu, na zemljišču parc. št. 25 k.o.... K 1. točki izreka navedenega gradbenega dovoljenje je bilo z novo odločbo dodano naslednje besedilo: „Rekonstrukcija objekta mora biti izvedena po projektu - dopolnitve, ki ga sestavlja načrt arhitekture – dopolnitve, ki ga je v februarju 2004 izdelala M., d.o.o. K.“ K 4. točki izreka pa je bila pri naštevanju soglasodajalca dodana še naslednja alineja: „Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava G. z dne 1.3.2004.“ Spremenjeni pogoji pa so naslednji: „Na južni čelni fasadi bo potrebno zagotoviti vse ustrezne ukrepe za varovanje pred požarom. Na vseh okenskih odprtinah morajo biti nameščena kovinska polkna s samozapiralom ter izvedene požarno odporne okenske odprtine, kar pomeni, da morajo biti vsa okna izdelana iz hrastovega okvira debeline sedem centimetrov ter zastekljena s pilkinton steklom.“ V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih navaja v obrazložitvi svoje odločbe. Sodišče prve stopnje se sklicuje na določbe: 73. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), 43., 144., 252. in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po presoji sodišča prve stopnje je neizpodbijana dejanska ugotovitev tožene stranke, da v obravnavanem primeru ne gre za spremembo projekta za izvedbo, temveč za uskladitev pogojev izdanega dovoljenja na predloženi projekt, ker naj bi pristojni inšpektor očitno spregledal, da projekt, na podlagi katerega je bilo izdano upravno dovoljenje, predvideva tudi odprtine v požarnem zidu. Dejstvu, da je projekt, ki je bil podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se spreminja, vseboval tudi okenske odprtine v požarnem zidu, pritrjujeta tudi tožnika, ko v tožbi navajata, da v postopku iz opravičljivih vzrokov nista bila seznanjena z vsebino projekta, po katerem je bila že v času izdaje gradbenega dovoljenja predvidena izvedba požarnih oken in to v požarnem zidu. V tem primeru je šlo le za uskladitev pogojev, ki so določeni v požarnem soglasju s projektom za izvedbo. Izvedba in vgraditev stavbnega pohištva (okna morajo imeti kovinska polkna, izdelana morajo biti iz hrastovega lesa in zastekljena s posebnim steklom) ne more biti razlog za spreminjanje gradbenega dovoljenja po postopku, kot je bilo izdano, temveč je organ prve stopnje tudi po presoji sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je o predlagani spremembi gradbenega dovoljenja odločil v skrajšanem postopku.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi kršitve določb upravnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je bil v prvotnem gradbenem dovoljenju z dne 2.9.2003 naveden pogoj soglasodajalca Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Izpostave G., k projektni dokumentaciji, in sicer, da je „potrebno požarne zidove izvesti kot polne zidove“, torej brez okenskih odprtin. Z navedbo tega pogoja je bila tožeča stranka v dobri veri spravljena v zmoto, da bo ta pogoj pri gradnji upoštevan. Investitor je začel graditi v nasprotju s pogoji obveznega soglasodajalca in namesto polne požarne stene pričel vgrajevati okna, ki bodo služila stanovanjem za trg. Inšpektorica za graditev je po pričeti gradnji ugotovila nepravilnosti in investitorju z odločbo ustavila gradnjo, dokler si ne pridobi spremembe gradbenega dovoljenja. Inšpektorica je namreč ugotovila, da investitor gradi v nasprotju s postavljenim pogojem – gradnji polnih požarnih zidov. Investitor je naknadno po vročitvi odločbe o ustavitvi vseh gradbenih del pridobil na Upravni enoti K. spremembo gradbenega dovoljenja v delu, ki določa gradnjo polnih zidov in sicer je izposloval možnost, da namesto polnih zidov v le-te vgradi okna za svoja stanovanja, ki gledajo na nepremičnino tožeče stranke. Odločba o spremembi gradbenega dovoljenja je bila izdana na podlagi 73. člena ZGO-1 po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Osnovni konstrukcijski zidovi so v skupni lastnini in služijo tako investitorjevemu objektu kot tudi objektu tožeče stranke. Odločba upravnega organa je omejila tožeči stranki izvrševanja njene lastninske pravice, ki jo varuje 33. člen Ustave, saj je zračni prostor, ki pripada fundusu stavbe po Stvarnopravnem zakoniku sedaj okrnjen, kar prej ni bil. Tožeča stranka je v uporabi zračnega prostora nad stavbo povsem onemogočena, nikoli ne bo imela več pravice nadzidati hiše, saj bo s tem posegla v pravico do svetlobe sosednji hiši, ker bodo tam okna, ki bodo služila novim stanovanjem v hiši. Iz razloga varovanja javne koristi opozarja, da projekt z okni izpodbijane spremembe gradbenega dovoljenja ni pridobil soglasja obveznega soglasodajalca – Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote K. Gradnja „A. hiše“ se namreč nahaja znotraj starega mestnega jedra K., kjer je prav za vsak poseg na tem območju potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda. Predpisano soglasje zavoda je obligatorna sestavina upravnega akta, ki je investitor v postopku ni pridobil. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 73. člena ZGO-1 je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja (2. odstavek). Če se nova odločba iz prejšnjega odstavka omeji na predlagane spremembe, jo pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku in brez zaslišanja strank, vendar samo, če takšne spremembe ne poslabšujejo pogojev rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogojev za varovanje kulturne dediščine in pogojev za ohranjanje narave oziroma se z njimi ne spreminjajo pogoji, ki so veljali ob izdaji gradbenega dovoljenja (3. odstavek).

Kot izhaja iz predloženih spisov, je bila v obravnavani zadevi izdana investitorju odločba Upravne enote K. o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 2.9.2003, v skrajšanem ugotovitvenem postopku in brez zaslišanja strank. V postopku spremembe gradbenega dovoljenja je bilo pridobljeno novo požarno soglasje inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostave G., z dne 1.3.2004, ki je bilo dodano k 4. točki izreka osnovnega gradbenega dovoljenja kot še naslednja alineja in torej z njim posledično ni bilo nadomeščeno prvotno dano soglasje inšpektorja istega Inšpektorata z dne 29.8.2003. Na podlagi prvotnega soglasja pa osnovno gradbeno dovoljenje v izreku odločbe vsebuje pogoj, da je treba požarne zidove izvesti kot polne zidove, s spremembo pa je ta tekst ohranjen, kar pomeni, da izrek odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja ni določen. Poleg navedene nepravilnosti je bilo v obravnavani zadevi tudi materialno pravo zmotno uporabljeno. Ker gre v obravnavani zadevi za spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem z dne 2.9.2003, ti pogoji pa se nanašajo na požarno varnost rekonstruiranega objekta in sosednjih objektov, se po presoji pritožbenega sodišča glede na naravo pogojev navedeno gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano. S tem pa so bili v tej zadevi izpolnjeni pogoji za spremembo gradbenega dovoljenja po 2. odstavku 73. člena ZGO-1 in ne v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 3. odstavku istega člena ZGO-1, kot je to zmotno ugotovila tožena stranka, pritrdilo pa ji je tudi sodišče prve stopnje. Prav na to opozarja tožeča stranka v svoji tožbi oziroma pritožbi. Tožeča stranka se tudi utemeljeno sklicuje na to, da je v obravnavani zadevi prišlo do rekonstrukcije objekta v starem mestnem jedru K., za katero pa mora biti pridobljeno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Da bi bilo to soglasje v postopku spremembe gradbenega dovoljenja za navedeno rekonstrukcijo objekta na B. trgu v K. pridobljeno, pa iz predloženih spisov niti iz odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja ne izhaja. Navedene pomanjkljivosti bo morala tožena stranka odpraviti v novem postopku.

Ker je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 3. točke 3. odstavka 80. člena ZUS-1 izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v nov postopek. Ker je bila pritožba tožeče stranke vložena pred 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obravnavalo pritožbo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po ZUS-1.