U-I-123/01

18. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjana Zlobka in drugih iz Ljubljane, ki jih zastopa Tomaž Toldi, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 18. septembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje urejanja VS 2/11 Rakova Jelša (Uradni list SRS, št. 9/89) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje urejanja VS 2/11 Rakova Jelša (Uradni list SRS, št. 9/89 - v nadaljevanju Zazidalni načrt), kolikor načrtuje prometno ureditev. Kot krajani Rakove Jelše navajajo, da so se na podlagi Zazidalnega načrta začeli postopki pridobivanja zemljišč za gradnjo cest C 15 in C 16. Cestama nasprotujejo, ker naj bi razvrednotili njihove nepremičnine zaradi poslabšanja življenjskih pogojev na tem območju. Pobudniki menijo, da je Zazidalni načrt vsebinsko zahteven urbanistični načrt, zato bi bilo treba po drugem odstavku 36. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN) v postopku njegove priprave in sprejemanja zagotoviti variantne strokovne rešitve, ki se pridobijo z javnim natečajem, vendar jih ni bilo. Pobudniki očitajo, da sta bila šele po javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka Zazidalnega načrta v njegove grafične priloge vnesena dva mostova preko potoka Curnovec. S tem naj bi Zazidalni načrt po javni razgrnitvi in javni obravnavi spremenil prometno ureditev in javnost ni imela možnosti, da se o njej izjavi, kar je v neskladju z določbami 37., 38. in 39. člena ZUN. Krajevna skupnost naj bi v postopku javne razgrnitve zavzela stališče, da je treba potok Curnovec zasuti in čezenj speljati cesto, ki bo služila prebivalcem levega in desnega brega. Pobudniki menijo, da je prometna ureditev neprimerna, nestrokovna in ni v javnem interesu. Zazidalni načrt naj bi bil zato v neskladju s 33. in s 67. členom Ustave. Obstajalo naj bi neskladje med Zazidalnim načrtom in stanjem v naravi, saj je bilo na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in nasl. - v nadaljevanju Novela ZUN) na tem območju legalizirano večje število nezakonitih posegov, ki jih Zazidalni načrt ne upošteva. Pobudniki v dopolnitvi vloge pojasnjujejo nesoglasja, do katerih prihaja v postopkih razlastitev nepremičnin.

2.Mestna občina Ljubljana v odgovoru navaja, da predmet Zazidalnega načrta niso zahtevni posegi v prostor, temveč komunalna, prometna in ekološka sanacija nezakonito pozidanega območja, ki upošteva zatečeno stanje in možnosti sanacije območja. Postopek priprave in sprejemanja akta naj bi bil v skladu z ZUN. Cesti C15 in C16 naj bi bili v osnutku Zazidalnega načrta, ki je bil javno razgrnjen in javno obravnavan, načrtovani. Glede na pripombe z javne razgrnitve in javne obravnave naj bi bila v dopolnjeni osnutek akta dodana dva mostička preko potoka Curnovec v širini pet metrov. Mestna občina meni, da s tem prometna ureditev ni bila spremenjena, saj je dopolnjeni osnutek smiselno upošteval le pripombo glede povezave cest C 15 in C 16, saj pristojna vodna skupnost ni soglašala s prekritjem potoka. Mestna občina navaja, da je na terenu preverila možnosti izvedbe Zazidalnega načrta.

B.

3.Zazidalni načrt je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUN, ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). Prehodna oziroma končna določba 174. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih izvedbenih načrtov, zato Zazidalni načrt še velja.

4.Način pridobitve strokovnih rešitev je urejal 36. člen ZUN. S programom priprave prostorskih izvedbenih aktov se je določil način pridobitve strokovnih rešitev za prostorske izvedbene načrte. Za zazidalne oziroma ureditvene načrte so se pripravile praviloma variantne strokovne rešitve, ki so se za območja z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi prostorskimi ureditvami pridobile z javnim natečajem. ZUN torej v 36. členu ni zahteval variantnih strokovnih rešitev v vsakem primeru. Organ lokalne skupnosti, ki je sprejel program priprave Zazidalnega načrta, je bil pristojen oceniti, ali jih bo pridobil in na kakšen način.

Ker je šlo pri tem za urbanistično in ne pravno presojo, Ustavno sodišče ne more presojati, ali Zazidalni načrt ureja vsebinsko in oblikovno takšne rešitve, za katere je po ZUN predvidena priprava variantnih strokovnih rešitev, ki se pridobijo na javnem natečaju.

5.Po 37. členu ZUN je bilo treba osnutek Zazidalnega načrta javno razgrniti. Na podlagi 38. člena ZUN se je med javno razgrnitvijo osnutek akta tudi javno obravnaval. Po 39. členu ZUN je bil dolžan pristojni organ obravnavati pripombe z javne razgrnitve in javne obravnave in do njih zavzeti stališča. Na podlagi teh stališč se je osnutek dopolnil, pridobila so se soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti ter pripravile druge potrebne tehnične rešitve.

6.Javno razgrnjeni in javno obravnavani osnutek Zazidalnega načrta je načrtoval cesti C 15 in C 16. Krajevna skupnost je med njegovo javno razgrnitvijo posredovala predlog, naj se potok na tem območju zasuje in čezenj zgradi cesta, ki bo služila prebivalcem levega in desnega brega. Tega predloga pripravljalec akta ni mogel upoštevati, ker pristojna vodna skupnost nanj ni dala soglasja. Pripravljalec akta je osnutek Zazidalnega načrta zato dopolnil tako, da je čez potok predvidel dva mostova, ki ju javno razgrnjeni in javno obravnavani osnutek Zazidalnega načrta ni predvideval. Dodatna mostova nista spremenila načrtovane prometne ureditve po cestah C 15 in C 16, temveč sta jo tehnično dopolnila tako, da prebivalcem obeh bregov potoka nudita dodatni prometni možnosti. Iz dokumentacije izhaja, da so tudi krajani menili, da sta mostova le nepotrebna zaradi ceste C 15. Navedena tehnična rešitev je bila zato takšne narave, da je ni bilo treba ponovno javno verificirati. Stališče pobudnikov, da je Zazidalni načrt v neskladju z določbami 37., 38. in 39. člena ZUN, ker njegov javno razgrnjeni in javno obravnavani osnutek mostov še ni načrtoval, je zato neutemeljeno.

7.V okviru socialne vezanosti lastninske pravice je ZUN v javnem interesu urejal urbanistično načrtovanje naselij in drugih posegov v prostor. Osrednji del Zakona je pomenil konkretizacijo aktivnosti, ki se je imenovala urbanistično načrtovanje. Ker je bil Zazidalni načrt sprejet na podlagi teh pravil urbanističnega načrtovanja, je očitno neutemeljen očitek pobudnikov, da je v neskladju s 33. in s 67. členom ZUN. Za oceno primernosti in strokovnosti načrtovane prometne ureditve pa Ustavno sodišče ni pristojno.

8.Pobudniki Zazidalnemu načrtu očitajo tudi, da ne upošteva legalizacije gradenj na podlagi kasnejše Novele ZUN in zato njegovo izvajanje povzroča težave. Vendar legalizacija gradenj ni bila mogoča neposredno na podlagi te novele zakona. Novela ZUN je namreč v 16. členu med drugim določala, da je treba za legalizacijo gradenj sprejeti prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora. Sprejeli so se kot sprememba in dopolnitev veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ali kot samostojen akt, ki je v svojih sestavinah nadomeščal veljavne prostorske izvedbene akte. Pobudniki takšnih prostorskih ureditvenih pogojev za obravnavano območje ne navajajo, vendar neskladja med njimi in Zazidalnim načrtom očitno ne more biti.

Treba jih je upoštevati tako, kot to predvideva Novela ZUN. Pri tem Mestna občina zatrjuje, da je izvedljivost Zazidalnega načrta naknadno preverila, nesoglasja pri njegovem izvajanju in v razlastitvenih postopkih pa ne morejo biti predmet te ustavnopravne presoje.

9.Splošno zatrjevanje pobudnikov, da bo prometna ureditev po Zazidalnem načrtu povzročila poslabšanje njihovega življenjskega okolja (72. člen Ustave), je neutemeljeno. Pravica do zdravega okolja se namreč varuje s standardi, ki veljajo za gradnje, in s standardi oziroma z normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Do škodljivega poslabšanja okolja bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih gradenj. Tega pobudniki ne zatrjujejo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić