3. 5. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sebastjana Sitarja, Stahovica, ki ga zastopa Zoran Hajtnik, odvetnik v Mengšu, in Zorana Hajtnika, Mengeš, na seji 3. maja 2012

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata osmi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta določa, da se šteje za pravočasno vloga, ki prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, če je bila izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka in je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati bodisi očitni pomoti vložnika bodisi nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena (tj. odvetnika) oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (tj. druge osebe, ki je opravila pravniški državni izpit). Izpodbijana določba naj bi omogočala kršenje ustavnih pravic in svoboščin, še posebej ustavnega načela sorazmernosti ter pravic do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Prvi pobudnik pravni interes za pobudo utemeljuje s sklicevanjem na sodni postopek, v katerem ga je kot odvetnik zastopal drugi pobudnik. Tedaj naj bi Vrhovno sodišče s sklepom št. II Ips 657/2009, opirajoč se na izpodbijano zakonsko določbo, zavrglo njegovo vlogo kot prepozno. Sklep Vrhovnega sodišča prilaga. Drugi pobudnik, ki je odvetnik, je prepričan, da izpodbijana določba neposredno vpliva na njegov položaj, ga nerazumno izpostavlja in se neposredno nanaša na njegovo odškodninsko odgovornost. Predlagata, naj Ustavno sodišče odpravi izpodbijano določbo.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Prvi pobudnik se pri utemeljevanju pravnega interesa sklicuje na odločitev, s katero naj bi Vrhovno sodišče z uporabo izpodbijane določbe zavrglo njegovo vlogo kot prepozno. Ustavno sodišče ugotavlja, da je pobudnik zoper navedeni akt Vrhovnega sodišča pred vložitvijo te pobude že vložil ustavno pritožbo, o njej pa je senat Ustavnega sodišča prav tako pred vložitvijo te pobude že odločil s sklepom št. Up-1443/10 z dne 21. 3. 2011. To pomeni, da morebiten uspeh s pobudo na položaj prvega pobudnika ne bi mogel več učinkovati. Ker torej ni izkazal pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane določbe, je treba njegovo pobudo zavreči.

4.Tudi drugi pobudnik, ki je odvetnik, ne izkazuje pravnega interesa za pobudo. Izpodbijana določba namreč po svoji naravi učinkuje na pravni položaj subjekta, ki ga odvetnik v pravdnem postopku zastopa, nima pa učinka na odvetnikov pravni položaj. Zatrjevana izpostavljenost odškodninski odgovornosti pomeni le posreden vpliv na ekonomski položaj odvetnika in ne more utemeljiti pravnega interesa. Zato je Ustavno sodišče zavrglo tudi pobudo drugega pobudnika.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

zanj

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik