Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izrek sodbe nasprotuje samemu sebi, ker je sodišče najprej plačilni nalog razveljavilo, nato pa ga je vzdržalo v veljavi.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Najprej je sklenilo, da se delni umik tožbe tožeče stranke za izvršilne stroške in zamudne obresti v izračunanem znesku 5.061,00 SIT vzame na znanje in se sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Novem mestu, enote v Trebnjem, opr. št. I I 272/93-2 z dne 28.4.1993 v tem obsegu razveljavi, hkrati pa se razveljavi tudi v preostalem delu, nato pa razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki znesek 121.860,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.2.1995 dalje do plačila, ter povrniti njene pravdne stroške v znesku 4.500,00 SIT. Zoper sodbo in sklep se je pravočasno pritožil toženec smiselno iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi je namreč navajal, da je znesek 126.880,00 SIT poravnal v izvršilnem postopku, ki se pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem vodi pod opr. št. I 524/95, pri čemer je zadnji obrok plačal dne 3.3.1999 v prisotnosti sodnega izvršitelja, kar je štiri mesece pred končano obravnavo. Navaja tudi, da sodišče prve stopnje kljub njegovim predlogom ni priskrbelo blagajniškega dnevnika Ljubljanske banke, iz katerega bi bila razvidna vknjižba pologa na hranilno knjižico. Pritožba je utemeljena. Ob reševanju pritžbe je sodšče druge stopnje skladno z določilom 2. odstavka 365. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku preizkusilo sodbo in sklep po uradni dolžnosti ter ugotovilo, da je v konkretni zadevi podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ker so razlogi sodbe nejasni in v nasprotju s podatki v spisu in ker izrek sodbe nasprotuje samemu sebi. Sodišče prve stopnje je pod točko I/2 razveljavilo sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Novem mestu, enote v Trebnjem, opr. št. I I 272/93 z dne 28.4.1993, istočasno pa je s sodbo pod točko II razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati 121.860,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.2.1995 dalje, kar pomeni, da je sklep, katerega je predhodno razveljavilo, vzdržalo v veljavi, zato izrek sodbe nasprotuje samemu sebi (gl. čl. 55 a/2 Zakona o izvršilnem postopku v zvezi s čl. 451/4 ZPP). Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti o tožbenem zahtevku tožeče stranke, ki ga je postavila v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine za znesek 51.418,00 SIT. Iz spisovne dokumentacije namreč izhaja, da se utesnitev izvršbe, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za delni umik tožbe, nanaša očitno na neko drugo zadevo (opr. št. I 161/93), ki teče med strankama (gl. red. št. 16 s prilogami). Sodbe v delu pod tč. II, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 121.860,90 SIT ni mogoče preizkusiti, saj sodba o tem nima razlogov oziroma v spisu za tako odločitev ni podlage. Iz spisa ni razvidno, kdaj je tožeča stranka razširila tožbeni zahtevek na znesek 121.860,90 SIT in kakšna je podlaga za takšno razširitev, saj v vlogi o utesnitvi izvršbe za znesek 5.061,00 SIT navaja le, da ji dolžnik še vedno dolguje 121.860,90 SIT. Tako razširjenemu tožbenemu zahtevku je sodišče prve stopnje ugodilo, vendar pa v zvezi s tem ni izvedlo nikakršnega dokaznega postopka, pač pa je napačno štelo, da dolg 51.418,00 SIT z obračunano revalorizacijo in zamudnimi obrestmi znaša na dan 7.2.1995 121.860,90 SIT. Vendar pa je iz listinske dokumentacije razvidno, da se izračun revalorizacije in realnih obresti nanaša na znesek 44.456,20 SIT. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima napadena sodba pomanjkljivosti tudi zaradi tega, ker v njej niso navedeni razlogi o utemeljenosti razširjenega tožbenega zahtevka na 121.860,90 SIT. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali je tožeča stranka utesnila tožbeni zahtevek za 5.061,00 SIT v tem pravdnem postopku ali v izvršilni zadevi pod opr. št. I 161/93. Nadalje bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožeča stranka tožbeni zahtevek razširila na znesek 121.860,90 SIT v tem postopku in kakšna je njegova podlaga. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti predlagane dokaze in na podlagi skrbne presoje vseh dokazov ponovno odločiti o tožbenem zahtevku. Glede na to, da je pritožbeno sodišče sodbo in sklep razveljavilo po uradni dolžnosti, se posebej do pritožbenih navedb ni opredeljevalo. Sodišče druge stopnje je na podlagi vsega navedenega pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo in sklep razveljavilo po uradni dolžnosti ter zadevo vrnilo v novo sojenje (369. člen ZPP). Določbe Zakkona o pravdnem postopku, Ur.list RS št. 4/77 s spremembami in dopolnitvami so v tem sklepu uporabljene glede na 498. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS št. 26/99.