Jedro

Zaradi povezanosti tožencev z gospodarsko družbo, ki je zašla v finančne težave in s katero je posloval tudi tožnik ter zaradi sorodstvenih razmerij, so tožnik in toženca prejšnja razmerja z družbo uredili s sklenitvijo posojilne pogodbe. V njej so zapisali, da bosta toženca vrnila tožniku tolarsko protivrednost 21.843 nemških mark do 10.1.1998, v 15 mesečnih obrokih po 1.456 nemških mark, to je brez obresti. Pravilna je razlaga pritožbenega sodišča, da sta s sporno posojilno pogodbo toženca kot fizični osebi nase prevzela dolg podjetja do tožnika. S tem sta po 451. členu ZOR stopila v zavezo poleg dolžnika, zato ni bilo razlogov za razveljavitev prejšnje pogodbe s podjetjem P. d.o.o. in zato ni bila potrebna ponovna fizična izročitev posojenega zneska.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata toženca plačati tožniku 13.843 nemških mark v tolarski protivrednosti na dan plačila, po srednjem tečaju Banke Slovenije, in zamudne obresti od glavnice, ki tečejo od 12.01.1998 do plačila, po obrestni meri, kot se obrestujejo v kraju izpolnitve devizne hranilne vloge posameznika v nemških markah na vpogled, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Po pritožbi tožencev je sodišče druge stopnje njuno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvega sodišča, sta toženca pravočasno vložila revizijo.

Uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagata razveljavitev ali spremembo izpodbijanih sodb. Revizija navaja, češ da je sodišče ugotovilo, da tožnik ob sklenitvi pogodbe dne 26.9.1996 ni prejel denarnega zneska, ki je naveden v pogodbi. Pojasnjuje, da se je znesek nanašal na pogodbo, ki jo je tožnik sklenil z družbo P. d.o.o in da sta toženca zaradi finančnih težav družbe in pomiritve tožnika podpisala sporno pogodbo, ki je navidezna. To izhaja tudi iz pogodbenih določil, po katerih gre za brezobrestno posojilo, medtem ko je imel tožnik z gospodarsko družbo dogovorjene visoke mesečne obresti. Za navideznost govori tudi dejstvo, da tožnik lahko zahteva plačilo dolga tudi od družbe, saj pogodbe med tožnikom in družbo niso bile razveljavljene. Revidenta se ne strinjata z razlago pritožbenega sodišča, da sta po 451. členu Zakona obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) pristopila k dolgu in trdita, da je posojilna pogodba sklenjena povsem samostojno in navidezno. Po prvem odstavku 66. člena ZOR pa navidezna pogodba nima pravnega učinka.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnik pred sklenitvijo sporne pogodbe posloval z gospodarsko družbo P. d.o.o., ki je zašla v finančne težave. Zaradi povezanosti tožencev z gospodarsko družbo in zaradi sorodstvenih razmerij, so tožnik in toženca prejšnja razmerja z družbo dne 26.9.1996 uredili s sklenitvijo posojilne pogodbe. V njej so zapisali, da bosta toženca vrnila tožniku tolarsko protivrednost 21.843 nemških mark do 10.1.1998, v 15 mesečnih obrokih po 1.456 nemških mark, to je brez obresti.

Ker toženca še v reviziji pojasnjujeta, da sta sklenila pogodbo zaradi finančnih težav gospodarske družbe in zato, da sta pomirila tožnika, ki je vlagal vanjo, ni mogoče trditi, da pogodbeni stranki nista hoteli skleniti pogodbe in da je taka pogodba zaradi napake volje samo navidezna in po 66. členu ZOR ni veljavna. Ravno nasprotno, pogodba je bila hotena in izraža pravo voljo pogodbenih strank.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju se revizijsko sodišče strinja z razlago pritožbenega sodišča, da sta s sporno posojilno pogodbo toženca kot fizični osebi nase prevzela dolg podjetja do tožnika. S tem sta po 451. členu ZOR stopila v zavezo poleg dolžnika, zato ni bilo razlogov za razveljavitev prejšnje pogodbe s podjetjem P. d.o.o. in zato ni bila potrebna ponovna fizična izročitev posojenega zneska. Sprememba določil o roku in načinu izpolnitve, o obrestih in izdaja nove listine so stranska določila in se ne štejejo za prenovitev (novacijo) pogodbe (primerjaj 348. člen ZOR).

Tako se izkaže, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija. Ker sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je po po 378. členu ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo. S tem je zavrnilo tudi predlog za povrnitev stroškov revizije.