Jedro

V predmetni zadevi sodišče prve stopnje kljub formalni pomanjkljivosti tožbe oziroma vloge z njo ni postopalo po 108. členu ZPP v zvezi s 66. členom ZDSS-1. Tožbeni zahtevek, ki mora biti jasen, popoln in razumljiv, ni bil postavljen. Pomeni, da vloga ni bila niti popolna niti razumljiva, še manj gre za sklepčno tožbo. Sodišče prve stopnje je zato preuranjeno zaključilo, da predmet spora ni odločitev o pravici in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in se je posledično preuranjeno izreklo za stvarno nepristojno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je izrečeno, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tem sporu in da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. V obravnavani zadevi, ko gre za tožbo zoper odločbo Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 10. 1. 2018 o zavrženju zahteve za izdajo upravnega akta druge stopnje zaradi molka organa prve stopnje v zadevi nadzora Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, elementi socialnega spora niso podani, saj predmet spora ni odločitev o pravici in obveznosti iz sistema socialne varnosti.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja na 19., 335., 338., 339., 340., 341. in 363. člen ZPP. Uveljavlja bistvene kršitve po 4. in 15. točki 2. odstavka 338. člena ZPP (verjetno mišljen 339. člen). Če sodišče ni stvarno, potem ni niti krajevno pristojno. Strinja se sicer, da je podal vlogo, poimenovano "Tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in odpravo akta z dne 10. 1. 2018", ne pa da je ta izdan v zadevi nadzora vodenja v evidenci brezposelnih oseb, saj to lahko zmotno pomeni, da gre za odločitev o glavni stvari. Izgubi se namreč razlog izdaje drugostopenjskega akta. 13. 3. 2017 je podal ugovor pristojnosti, ki ga je bil organ dolžan rešiti kot predhodno procesno vprašanje. 22. 4. 2017 je zaradi molka organa vložil pritožbo. Z vložitvijo tožbe je organ prve stopnje izgubil stvarno pristojnost. S sklepom organa prve stopnje z dne 19. 5. 2017 je bila vloga zavržena kot nedopustna. Po pritožbi zaradi molka organa je potrebno postopati po 255. členu ZUP. Podana je bila zahteva za izdajo upravnega akta. Vloga z dne 13. 3. 2017 je procesni predpogoj za odločanje o glavni stvari, zato se s pavšalnimi navedbami sodišča prve stopnje izgublja smisel celotnega postopka, ki se bo končal šele pred evropskim sodiščem. Odločitev sodišča prve stopnje je diskrecijska. Če je sodišče pristojno odločati o glavni stvari, je pristojno tudi za odločanje o procesnih dejanjih znotraj glavne stvari, ki se vodi po opr. št. Ps 1634/2017. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugotovi stvarno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in da tožba z dne 13. 4. 2018 predstavlja procesno dejanje znotraj zadeve Ps 1634/2017. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom v zvezi s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. Podana je kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in je že zato potrebno zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Po 19. členu ZPP mora sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. To velja tudi za socialno sodišče, ki je po 58. v zvezi s 7. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)2 pristojno soditi v socialnih sporih. Gre za spore o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Sodno varstvo je dopustno le ob izpolnjenih procesnih predpostavkah iz 63. člena ZDSS‑1 oziroma izjemoma zaradi molka organa iz 2. odstavka 72. člena ZDDS-1. Vendar je mogoče stvarno nepristojnost izreči in ugotoviti pristojnost drugega sodišča le ob predpostavki, da je vloga popolna oziroma da ima vse predpisane sestavine, in da je tožba tudi sklepčna, tako da jo je mogoče vsebinsko obravnavati.

6. Tudi v sodno socialnih sporih mora tožba vsebovati sestavine iz 2. odstavka 105. člena ZPP, ki jih mora imeti vsaka vloga, ter sestavine iz 180. člena ZPP. Tožba mora torej obsegati tudi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva na katera tožnik opira zahtevek, ter dokaze, s katerimi se dejstva dokazujejo. V skladu s 73. členom ZDSS-1 mora vsebovati še navedbo upravnega akta, zoper katerega je vložena, tožbene razloge, zahtevek ter priložen izpodbijani upravni akt. Če v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

7. Če tožba nima vseh potrebnih sestavin lahko gre za nesklepčno tožbo, kadar iz navedenih dejstev ne izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica, ali pa za formalno pomanjkljivo vlogo, kar lahko v končni fazi pripelje celo do zavrženja. ZPP v 1. odstavku 108. člena namreč sodišču izrecno nalaga, da od vložnika zahteva popravo ali dopolnitev nerazumljive ali nepopolne vloge. Hkrati mora določiti rok za popravo in dopolnitev. Vložnika mora po 66. členu ZDSS-1 celo poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti tudi na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo, ter ga, če nima pooblaščenca, poučiti tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Če vloga ni jasna ali popolna, pa niti na zahtevo sodišča ni ustrezno popravljena in dopolnjena, se zavrže (4. odstavek 108. člena ZPP).

8. Vendar pa v predmetni zadevi sodišče prve stopnje kljub formalni pomanjkljivosti tožbe oziroma vloge z njo ni postopalo po 108. členu ZPP v zvezi s 66. členom ZDSS-1. Vložnik je namreč 13. 3. vložil vlogo poimenovano "tožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter odprave akta", v kateri ob množici navedb, nekaterih tudi težje razumljivih, zlasti kronološko opisuje zadevo in navaja številne posamične upravne akte, izdane v predsodnem upravnem postopku, na primer z dne 24. 1. 2017, 12. 7. 2017, 24. 5. 2017, 4. 1. 2018, med drugim pa tudi z dne 10. 1. 2018, ki jih nekatere vlogi tudi prilaga. 14. 3. 2018 je bila vložena še vloga, poimenovana "tožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter odprave akta z dne 10. 1. 2018", ki pa ob podobnih navedbah, izpostavlja tudi sklep z dne 19. 5. 2017 in odločbo z dne 14. 12. 2017. Tožbeni zahtevek, ki mora tudi sicer biti jasen, popoln in razumljiv, sploh ni bil postavljen. Pomeni, da vloga ni bila niti popolna niti razumljiva, še manj gre za sklepčno tožbo. Sodišče prve stopnje je zato preuranjeno zaključilo, da predmet spora ni odločitev o pravici in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in se je posledično preuranjeno izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani.3

9. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep na temelju 3. točke 365. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

10. Sodišče prve stopnje bo moralo najprej opraviti preizkus obravnavanih vlog in postopati po 108. členu ZPP ter 66. členu ZDDS-1. Šele po izvedenem postopku v nakazani smeri bo lahko ocenjevalo, ali bo vloga oziroma tožba sploh primerna za obravnavanje pred sodiščem, ali gre morebiti za vlogo, ki bi jo bilo potrebno pod zakonskimi pogoji združiti z zadevo Ps 1634/2017, kot v bistvu predlaga pritožnik, oziroma za zadevo, ki ni predmet sodno socialnega spora in zato ni stvarne pristojnosti socialnega, temveč kakšnega drugega sodišča. Če bo ugotovljena sodna pristojnost socialnega sodišča, bo potrebno presoditi, ali so sploh izpolnjene procesne predpostavke iz 63. v zvezi z 72. členom ZDSS-1. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ki je sicer glede na 4. člen Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06 s spremembami) pristojno, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih upravnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.