Jedro

Kot pravilno opozarja pritožba, tožnik ne izpodbija odločitve ali dejanja državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, da bi šlo za socialni spor po 58. členu ZDSS-1, ampak zahteva plačilo prispevkov v posledici nepriznavanja vključitve v poklicno zavarovanje s strani delodajalca. Zato gre prvenstveno za spor delavca zoper delodajalca, četudi predmet spora ni tipično delovnopravne narave (kot bi bil npr. v primeru vtoževanja plač), saj so pravice, povezane s poklicnim zavarovanjem, socialne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor stvarne pristojnosti zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da Delovno sodišče v Kopru ni stvarno pristojno za odločanje o zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno pristojnemu sodišču – Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da je stališče sodišča o stvarni nepristojnosti delovnega sodišča oziroma o stvarni pristojnosti socialnega sodišča napačno. Tudi je v nasprotju s sklepom VSRS VIII SM 1/2021, iz katerega izhaja, da ne gre za socialni spor, ampak za individualni delovni spor. Sklicuje se na 58. člen ZDSS-1. Opozarja še na obsežno sodno prakso v istovrstnih zadevah, v katerih je bila tožena stranka delodajalec. Zato vztraja, da gre za delovni spor in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je sodišče na njen ugovor odločilo pravilno, saj je vsebina spora plačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje. O tem ni sodne prakse, saj sodbe v podobnih zadevah niso obravnavale vprašanje stvarne (ne)pristojnosti, s sklepom VSRS VIII SM 1/2021 pa je bil predlog za izdajo svetovalnega mnenja v istovrstni zadevi zavrnjen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Ker je toženka tožniku, ki je pri njej zaposlen na delovnem mestu voznik avtobusa, prenehala plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, tožnik poleg ponovne vključitve v poklicno zavarovanje vtožuje plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za čas od januarja 2012 do septembra 2021. Sodišče prve stopnje je na toženkin ugovor stvarne pristojnosti (19. člen ZPP) sklenilo, da za odločitev v tem sporu ni pristojno delovno, ampak socialno sodišče. 7. Gre za zadevo, ki je podobna večjemu številu istovrstnih zadev (med zadnjimi npr. Pdp 349/2021), za katere lahko rečemo, da po vsebini odločanja o glavni stvari odražajo ustaljeno sodno prakso (zlasti v posledici upoštevanja stališč iz zadeve VIII Ips 30/2019). Vseeno pa drži pripomba toženke, da se delovna sodišča (v posledici izostanka ugovorov strank) o stvarni pristojnosti, ki so jo sama očitno sprejela, v sodbah oziroma odločitvah o glavni stvari resda niso posebej izjavljala o tem, da gre za delovni, ne pa socialni spor. Zato v tej zvezi ni možno govoriti o ustaljeni sodni praksi glede vprašanja stvarne pristojnosti.

8. To je bilo bistvo zadeve Pdp 655/2021, v kateri je bila pritožba tožnika zavrnjena in potrjen sklep sodišča prve stopnje, ki je bil po vsebini identičen kot izpodbijani sklep v obravnavanem primeru. Zgolj iz te zadeve je izhajalo stališče o stvarni pristojnosti socialnega sodišča v sporu iz naslova plačila prispevkov za poklicno zavarovanje, z odločitvijo v tem pritožbenem postopku pa se utrjuje stališče o stvarni pristojnosti delovnega sodišča, za kar pa je, kot je razvidno iz nadaljevanja, odločilen zlasti kriterij strank spora.

9. Sodišče prve stopnje je torej pri izdaji izpodbijanega sklepa izhajalo iz vsebine spora, pri čemer se je oprlo na določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) o stvarni pristojnosti delovnega in socialnega sodišča. Upoštevalo je torej, da je po b) alineji prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnem delovnem sporu o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki, medtem ko je po c) alineji 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 socialno sodišče pristojno za odločanje o plačevanju prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

10. Večji poudarek je dalo slednji odločbi. To je vezalo na tožbeni zahtevek, ki se izrecno glasi na plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, kar se prilega navedeni določbi 7. člena ZDSS-1, saj se je z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in nasl.) obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje preimenovalo v poklicno zavarovanje1. 11. Poklicno zavarovanje je opredeljeno kot zbiranje prispevkov delodajalca na osebnih računih zavarovancev – članov; pri tem zavarovanju zavarovanec – član prevzema del naložbenega tveganja nad višino zajamčenega donosa na plačane prispevke (prvi in drugi odstavek 198. člena ZPIZ-2). V to zavarovanje se obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati praviloma polni delovni čas (prvi odstavek 199. člen ZPIZ-2). Zavezanec za obvezno vključitev zavarovanca v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za takšno zavarovanje je delodajalec (prvi in šesti odstavek 200. člena ZPIZ-2). Obveznost vključitve v poklicno zavarovanje in obveznost obračuna in plačila prispevkov je torej obveznost delodajalca do delavca. To je ključno, kar pretehta pri presoji, da gre za delovni spor - čeprav se vsebina spora v končni posledici veže na pravico do poklicne pokojnine, kot pravico iz socialnega področja.

12. Kot pravilno opozarja pritožba, tožnik tudi ne izpodbija odločitve ali dejanja državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, da bi šlo za socialni spor po 58. členu ZDSS-12, ampak zahteva plačilo prispevkov v posledici nepriznavanja vključitve v poklicno zavarovanje s strani delodajalca. Zato gre prvenstveno za spor delavca zoper delodajalca, četudi predmet spora ni tipično delovnopravne narave (kot bi bil npr. v primeru vtoževanja plač), saj so pravice, povezane s poklicnim zavarovanjem, socialne.

13. Vse navedeno je v bistvenem povzelo vrhovno sodišče že v sklepu VIII SM 1/2021, s katerim je predlog za izdajo svetovalnega mnenja v istovrstni zadevi na podlagi 206. člena ZPP sicer zavrnilo, obenem pa je (upoštevaje 7. člen ZDSS-1) obrazložilo, da se spor po vsebini nanaša na področje obveznega (pokojninskega) zavarovanja in prispevkov za takšno zavarovanje (torej na socialno področje); kljub temu pa gre za individualni delovni spor, saj glede na stranke postopka in dejstvo, da je delodajalec prenehal plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, tega formalno ni mogoče šteti za socialni spor (58. člen ZDSS-1)3. 14. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor stvarne pristojnosti zavrnilo. (3. točka 365. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Po tretjem odstavku 7. člena ZDSS-1 je socialno sodišče pristojno odločati tudi v socialnih sporih, za katere tako določa zakon. Tako sedmi odstavek 201.a člena ZPIZ-2 določa sodno varstvo pred socialnim sodiščem zoper dokončno odločitev komisije, ki je pristojna za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena ZPIZ-2. Vendar pa navedena določba ni relevantna za obravnavani primer, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje, ki se je tudi na to podlago sklicevalo v utemeljitev stvarne pristojnosti socialnega sodišča za odločanje o zahtevku za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje. 2 58. člen ZDSS-1 : Socialni spori so spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča (prvi odstavek). V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v zadevah iz prejšnjega odstavka na način in po postopku, ki ga določa ta zakon (drugi odstavek). 3 Več o tem in širše: M. Debelak, Poklicno zavarovanje in varstvo pravic, Delavci in delodajalci, št. 2-3, letnik XXI, september 2021. str. 381 – 400.