Jedro

Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožeče stranke na Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/09) za sklop 1-Razvojno investicijski projekti za sofinanciranje projekta. V obrazložitvi navaja, da vloga ni skladna s ciljem javnega razpisa za sklop 1, ki je opredeljen v točki 2 javnega razpisa – preprečitev zaustavljanja že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav kot odziv na spremenjene gospodarske razmere. Prijavitelj je v obrazcu S1 navedel, da se že začeti razvojno investicijski projekt zaključuje v oktobru 2009. Strokovna komisija je na podlagi navedenega datuma zaključka projekta in navedb vlagatelja v rubriki Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009 ocenila, da že začeti razvojno investicijski projekt ni pred zaustavitvijo, temveč je v oktobru 2009 tudi zaključen. Iz točke 4.2.1.3. Višina sofinanciranja upravičenih stroškov Javnega razpisa je dodatno razvidno, da so do sofinanciranja razvojno investicijskega projekta upravičeni samo tisti stroški, ki so nastali od 1. 7. 2008 do 30. 10. 2009 in bi odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo zaustavilo nadaljevanje razvoja projekta, kar je bil tudi osnovni namen objave razpisa. Navedeno pomeni, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po obdobju upravičenosti stroškov. V primerih uspešnega zaključka projekta ali pa ustavitve zaradi težav, že znotraj obdobja upravičenosti stroškov, sofinanciranje določenih stroškov s ciljem preprečitve ustavljanja investicijsko razvojnega projekta ni potrebno oziroma ni smiselno. Iz vloge je razvidno, da bi prijavitelj z lastnimi sredstvi, brez pomoči države zaključil projekt v oktobru 2009. Zaključen projekt pa ne more biti pred zaustavljanjem zaradi likvidnostnih težav. Upravni organ se sklicuje še na točko 4.4. Javnega razpisa, s katero se zahteva popolna vloga prijavitelja, nadalje, da je iz dokumentacije razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisnim kriterijem, da bo vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj je bil izdan na osnovi pogojev, ki jih v predmetnem razpisu ni bilo. Upravni organ je pri oceni vloge prijavitelja upošteval dodatne oziroma nove pogoje, ki predhodno niso bili znani, oziroma so bili v nasprotju z uradno objavljenimi razpisnimi pogoji. V izpodbijanem sklepu je navedeno, da je razlog za zavrnitev vloge, da vloga ni skladna s ciljem Javnega razpisa za sklop 1, ki je opredeljen v točki 2 Razpisne dokumentacije, cilj javnega razpisa pa je preprečitev zaustavljanja že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tudi navedeno, da je razpisni pogoj, da so do sofinanciranja projekta upravičeni samo stroški med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009. Dodatno pa je v izpodbijanem sklepu navedla še, da bi morala odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo pomeniti zaustavitev projekta. Že to pa je pogoj, ki ga v Javnem razpisu ni. To določilo naj bi po interpretaciji upravnega organa pomenilo, da bi se projekt moral nadaljevati tudi po tem obdobju, torej po 30. 10. 2009. Takšna interpretacija pa je v popolnem neskladju z razpisnimi določili. V Javnem razpisu ali v dodatnih pojasnilih namreč nikjer ni navedena zahteva, da se mora projekt nadaljevati po 30. 10. 2009. Nikjer tudi ni navedeno, da mora biti projekt kadarkoli po oddaji z dne 17. 8. 2009 tudi dejansko ustavljen, torej da se mora v obdobju med 17. 8. 2009 in 30. 10. 2009 (ali pa celo kasneje) ustaviti in se ne sme več izvajati. Namen razpisa je „preprečevanje zaustavljanja“ in ne „ponovni zagon že zaustavljenih projektov“. V prijavi na javni razpis je tožeča stranka eksplicitno navedla: „ v začetku 2009 pa so se naročila praktično ustavila. To dejstvo je tudi močno zavrlo naš, že jeseni 2008 začeti razvojni projekt.“, kar pomeni popolno skladnost z vsebino javnega razpisa na tem področju. Tožeča stranka meni, da determiniranje datuma pomeni, da bo prijavitelj lahko projekt zaključil brez državne pomoči in bi le odgovor v rubriki „zaključek izvajanja projekta“ „nikoli“ pomenil, da potrebuje državno pomoč. Napačna je tudi interpretacija, da določilo o preprečevanju zaustavljanja pomeni, da je projekt treba izvajati tudi po 30. 10. 2009. V razpisu je naveden 60-dnevni rok za obvestilo o izboru, in je potekel že pred 30. 10. 2009 (natančneje 26. 10. 2009). Rezultati bi torej morali biti znani že pred 30. 10. 2009, kar pomeni, da je bil njen projekt še vedno v teku in bi ga bilo mogoče zaključiti do 30. 10. 2009. V skladu z razpisno dokumentacijo lahko dejansko financiranje poteka šele po podpisu pogodbe, projekti pa morajo doseči določen rezultat, sicer financiranja ne bo. Taka zahteva dejansko pomeni, da mora prijavitelj projekt zaključiti brez financiranja države, saj dobi stroške povrnjene šele na osnovi dokazil o zaključenem projektu. Postavlja se tudi vprašanje, kateri projekti so bolj primerni za financiranje, tisti, ki imajo do zaključka še relativno malo aktivnosti in s tem manj tveganj za njegovo uspešnost, ali projekti, ki tudi po obdobju sofinanciranja za zaključevanje še vedno potrebujejo daljše aktivnosti. Za te aktivnosti namreč ni predvideno sofinanciranje in jih morajo prijavitelji izvesti na lastne stroške. Tožeča stranka navaja, da je v razpisni dokumentaciji navedla, da bo do 30. 10. 2009 naredila prototip in poskusno proizvodnjo, kar pomeni neko razvojno stopnjo, ki ji sledijo še različne razvojne stopnje. V skladu z razpisom je navedla razvojno stopnjo, do katere je bil projekt do 30. 10. 2009 zaključen, kar pa ne pomeni, da ne bo vršila še več razvojnih aktivnosti na tem projektu in da je projekt s poslovnega vidika končan. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil predmet Sklopa 1 javnega razpisa, financiranje in sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov s ciljem preprečitve zaustavljanja razvojno investicijskega projekta zaradi likvidnostnih težav, z namenom krepitve dolgoročne konkurenčnosti slovenskih podjetij v skladu z usmeritvami Evropske komisije in začasnim okvirom Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi. Splošni in sočasno najbolj relevantni vsebinski pogoji za uspešno pridobitev sredstev javnega razpisa so bili poleg pravno formalnih izjav prijavitelja, ki so morale biti skladno s točko 2.3. verodostojne, resnične, točne in popolne ter oddane pravočasno, tudi in predvsem izpolnjevanje vsebinskih pogojev, katerih predmet javnega razpisa (razvojno investicijski projekt) je moral izkazovati skladnost z namenom in ciljem razpisa. Namen javnega razpisa je bila krepitev dolgoročne konkurenčnosti podjetij, ki se dosega z novimi razvojno investicijskimi projekti in so v času svetovne finančno-gospodarske krize ogroženi oziroma brez pomoči države nesposobni nadaljnjega razvoja, kar posledično vodi v stagnacijo in zaostajanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v evropskem in svetovnem merilu. Namenu javnega razpisa je sledil cilj razpisa, to je predprečitev zaustavljanja razvojno investicijskih projektov zaradi likvidnostnih težav, ki so posledica svetovne finančne gospodarske krize. Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje razvojno investicijskih projektov, ki opravičujejo namen in cilj razpisa. Tožena stranka je na podlagi podatkov navedenih v Obrazcu S1: Dispozicija projekta za sklop 1 razvojno investicijski projekti ugotovila, da bi s pozitivnim sklepom bil projekt deležen finančne pomoči v času, ko je že zaključen, saj ni bil mogoč zaključek, da se razvojni projekt nadaljuje tudi po navedenem datumu 30. 10. 2009. Takšna odločitev pa bi bila v popolnem neskladju s ciljem razpisa in sicer, da se prepreči zaustavljanje razvojno investicijskega projekta zaradi likvidnostnih težav. Pogoj za pridobitev pozitivnega sklepa ni bil, da se mora projekt po oddaji vloge prijavitelja, ustaviti, da bi s pomočjo pridobljenih sredstev razpisa prijavitelj lahko ponovno nadaljeval z razvojno investicijskim projektom. Tožeča stranka Obrazcu S1: Dispozicija projekta za sklop 1 razvojno investicijski projekti ni prikazala izvajanje projekta tudi po zaključku obdobja sofinanciranja, kar jasno izkazuje, da se projekt zaključuje z datumom 30. 10. 2009, ki ga je tožeča stranka sama navedla kot datum zaključka projekta. Tožena stranka ni omejevala ali pogojevala zaključek projekta, ker s to informacijo razpolaga samo izvajalec projekta, zato je vsak prijavitelj sam zapisal datum zaključka projekta, kot tudi sam podal opis projekta in načrt izvedbe. Datum zaključka projekta „nikoli“ pa pod nobenim pogojem ne bi ustrezal razpisu, saj projektov, ki ne bodo nikoli končani, ministrstvo ne podpira. Razpis je določal, da mora prijavitelj do 15. 11. 2009 doseči enega izmed navedenih rezultatov. Navedeni rezultati so tipični za razvojno-raziskovalno dejavnost, vendar ne prejudicirajo zaključka projekta. Tožena stranka v javnem razpisu ni ločevala razvojno-investicijskih projektov glede na finančno velikost projekta ali časovno dinamiko izvajanja projekta, saj takšen način obravnave ne bi bil v skladu z določili razpisa. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in navaja, da z njimi tožena stranka ni izpodbila ali ovrgla njenih navedb oziroma dejstev in dokazov, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti. Glede njenih navedb dodaja, da je tožena stranka očitno kar sama ocenila, da bo tožeča stranka projekt zaključila do roka 30. 10. 2009, kljub temu, da je tožeča stranka izrecno navedla drugače. Določitev tega datuma v prijavi namreč pomeni, da bo prijavitelj lahko projekt zaključil brez državne pomoči. Glede na nastala dejstva (neupravičena nepridobitev sofinanciranja), tožeča stranka projekta ni izvedla po načrtih, zaradi česar je nastala občutna poslovna škoda. Tožeča stranka je v prijavi navedla, da bo do 30. 10. 2009 naredila prototip, kar je bil eden od pogojev v razpisni dokumentaciji (prijavljeni patent ali inovacija ali izdelani prototip ali zagon poskusne proizvodnje (nulta serija) ali prodaja razvitega produkta). Izdelan prototip pomeni neko razvojno stopnjo, seveda pa tej stopnji sledi še prodaja razvitega produkta (upravičeni cilji projekta). Tožeča stranka pa še dodaja, da je tožena stranka sama z zamudo v razpisu določenega roka 26. 10. 2009 za obveščanje povzročila pogoje, ki so onemogočili zaključevanje projekta do 30. 10. 2009. Zamuda s strani tožene stranke je povzročila, da projekta dejansko tožeča stranka ni zaključila, saj je zaradi pomanjkanja sredstev to ni bilo mogoče. Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je upravni organ upravičeno štel kot relevantno dejstvo za zavrnitev prijave tožeče stranke na javni razpis zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009, kakor ga je tožeča stranka navedla v obrazcu S1 (dispozicija projekta za sklop 1 razvojno investicijski projekt). Zato po njegovi presoji prijava ni skladna s ciljem javnega razpisa.

V 2. točki (predmet javnega razpisa) javnega razpisa je kot cilj za sklop 1, na katerega se je nanašala prijava tožeče stranke, navedeno, da se z njim prepreči zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Namen razpisa, naveden v točki 4.2.1.1. (vsebina razvojno investicijskih projektov) je bil, da se z njim zagotovi dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Obseg sofinanciranja je razviden iz točke 4.2.1.3., ki določa, da se sofinancirajo samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009. Iz točke 4.4. (merila in način izbire prejemnikov sredstev) izhaja, da je bilo prijaviteljem naloženo, da predložijo dokumentacijo za posamezno vlogo, iz katere mora biti razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa.

Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009. Pri takih projektih se namreč ne more pojaviti problem njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov. Glede na to sodišče zavrača vse tožbene ugovore, da javni razpis nima jasnih določil o zaključku izvajanja projekta oziroma, da je treba tudi ta pogoj glede upravičenosti do pridobitve sredstev ugotavljati po drugih presečnih datumih v teku razpisnega postopka.

Tožeča stranka ne ugovarja, da je kot rok zaključka izvajanja projekta navedla datum 30. 10. 2009. Meni pa, da bi tožena stranka morala iz vseh drugih njenih navedb ugotoviti, da projekt do navedenega datuma ne bo zaključen. Po presoji sodišča ta ugovor ni utemeljen. Tožena stranka je bila pri obravnavi vezana na vlogo-prijavo tožeče stranke in na dejstva, ki jih je tožeča stranka v njej navedla. Naveden datum zaključka projekta pa se je skladal tudi z vrednostmi, ki jih je tožeča stranka zapisala v tabeli Finančna konstrukcija celotnega projekta do 30. 10. 2009. Torej tudi iz ostalih navedb v vlogi tožena stranka ni mogla sklepati, da projekt ne bo zaključen, kot je tožeča stranka sama navedla, to je do 30. 10. 2009. Zato sodišče meni, da tožena stranka datuma 30. 10. 2009 ni mogla razumeti drugače kot datum zaključka projekta in na tej podlagi ugotoviti drugače kot je, torej da se projekt tožeče stranke ne bo nadaljeval po 30. 10. 2009. Prejem finančne pomoči v času po zaključku projekta bi bil zato v nasprotju s ciljem javnega razpisa, da se prepreči zaustavitev projekta. Tožena stranka bi za drugačno odločitvijo v obravnavani zadevi kršila merila za izbiro prejemnikov iz točke 4.4. javnega razpisa, to je skladnost vloge s ciljem javnega razpisa.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.