Jedro

Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o dejstvih, ki so pomembna za ugotovitev aktivne legitimacije predlagatelja oziroma za izpodbijanje le-te.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, (II.) za upravitelja imenovalo A. A. in (III.) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. V bistvenem navaja, da predlagatelj postopka ni izkazal aktivne legitimacije, saj je terjatev pridobil z ničnimi pogodbami, pri tem pa ni upoštevan sporazum med vladama SFRJ oziroma Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije.

3. Upravitelj se je o pritožbi izjasnil, da bo sam terjatve lahko preizkušal v postopku preizkusa terjatve, o insolventnosti pa se ne more izreči. 4. Predlagatelj postopka – NLB d.d. Ljubljana – je predlagal zavrnitev pritožbe in navedel, da dolžnik le ponavlja dosedanje navedbe, pri čemer je predlagatelj dokazal aktivno legitimacijo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Predlog za začetek stečajnega postopka je (med drugimi) upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Predlog pa mora poleg navedenega (četrti in peti odstavek 232. člena ZFPPIPP) vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih (2. točka prvega odstavka 232. člena ZFPPIPP). Ta določila se na podlagi prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP uporabljajo tudi za postopke osebnega stečaja.

7. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje sicer presojalo aktivno legitimacijo upnika – predlagatelja postopka; navedlo je, da so bile terjatve prenesene nanj s točno navedenimi pogodbami (gre za terjatve iz posojilne pogodbe v višini 371.626,10 EUR in iz kreditne pogodbe v višini 188.902,95 EUR), ena – v višini 2.181,60 EUR – pa je izkazana s pravnomočno in izvršljivo sodbo.

8. Kot pa pravilno navaja dolžnik v pritožbi, ni sodišče prve stopnje prav ničesar razložilo glede tega, da gre potrditvah dolžnika za terjatve iz Sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zvezne republike Nemčije o sodelovanju na področju poklicne reintegracije državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so začasno zaposleni v Zvezni republiki Nemčiji, ki je bil ratificiran in razglašen z ukazom o razglasitvi Zakona o ratifikaciji tega sporazuma, objavljenim v Uradnem listu SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 2/90 z dne 23. marca 1990. Po trditvah dolžnika je bila SIB banka (ki je z dolžnikom sklenila pogodbi) le izvedbeni organ in da je šlo v bistvu za tripartitno razmerje, pri katerem bi morale biti upoštevane tudi določbe zgoraj navedenega sporazuma, ki je mednarodna pogodba, ter obveznosti Vlade Republike Slovenije do dolžnika. Poleg tega je dolžnik tudi zatrjeval, da terjatve ne bi smele biti prenesene, in sicer terjatve iz posojilne pogodbe ne na predlagatelja, terjatev iz kreditne pogodbe pa že na B. Leasing d.o.o. ne, od njega pa ne nadalje na predlagatelja. Iz navedenega pa izhaja, da je dolžnik izpodbijal veljavnost prenosov terjatev, glede katerih je sodišče prve stopnje upoštevalo le te pogodbe o prenosu, v ničemer pa ni odgovorilo na izpostavljene navedbe dolžnika, glede katerih je tudi predlagatelj v odgovoru na pritožbo izpostavil, da dolžnik le ponavlja dosedanje navedbe.

9. S tem pa se izkaže, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o dejstvih, ki so pomembna za ugotovitev aktivne legitimacije predlagatelja oziroma za izpodbijanje le-te. Pri tem gre za tako pomemben in obsežen sklop dejstev, o katerih sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih razlogov in s tem za táko absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki je višje sodišče samo ne more odpraviti. Ob tem bi (ker sodišče prve stopnje tega sploh ni presojalo) to predstavljalo prehud poseg v dolžnikovo pravico do pritožbe (lahko tudi v predlagateljevo pravico do pritožbe). Res je v stečajnem postopku poudarjeno načelo hitrosti postopka. Vendar pa ima začetek stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja, za dolžnika hude posledice, tako da v primeru spornosti aktivne legitimacije predlagatelja hitrost postopka ne more pretehtati nad ustavno pravico do pritožbe, ki v tem primeru presega tudi predlagateljevo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. Ob tem terjatev, ki temelji na pravnomočni in izvršljivi sodbi, predstavlja zgolj znesek 2.181,60 EUR. Aktivna legitimacija glede te terjatve zato ne more biti sporna in razpravljanje o njej zaradi učinka pravnomočnosti tudi ni dopustno, razen če bi dolžnik zatrjeval in dokazoval, da je ta terjatev že plačana ali da je bila sodba razveljavljena, kar pa v obravnavani zadevi ni bil primer. Vendar pa je sodišče prve stopnje insolventnost dolžnika presojalo le glede uveljavljene domneve iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, da je dolžnik, ki je potrošnik, trajneje nelikviden (in s tem po prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP insolventen), če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega dvakratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnik prejema pokojnino, katere višina sicer ni bila ugotovljena. Vendar pa po ugotovitvi sodišča prve stopnje najvišja pokojnina v Republiki Sloveniji znaša 4.099,00 EUR oziroma 3.000,47 EUR (zakaj ta razlika, v sklepu ni pojasnjeno). To pa nadalje pomeni, da ob tem, ko terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodbo, znaša 2.181,60 EUR, ta terjatev ne more predstavljati dvakratnika tako ugotovljene najvišje pokojnine, s tem pa samo s to terjatvijo insolventnost dolžnika ni izkazana.

11. Glede na navedeno je višje sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 354. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presojati aktivno legitimacijo predlagatelja tudi s stališča mednarodnega sporazuma ter posojilne in kreditne pogodbe ter pri tem presoditi vse pravno pomembne navedbe dolžnika (tudi navedbe o tem, da je bil zavrnjen prenos hipoteke na novega upnika). Če bo ugotovilo aktivno legitimacijo predlagatelja (tudi če jo bo ugotovilo le glede terjatve, izkazane s pravnomočno sodbo), pa bo moralo ponovno presoditi tudi insolventnost dolžnika.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.